Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) ne postavlja nikakršnih omejitev glede višine štipendije, če gre za štipendijo, ki ni sofinancirana s strani države. Višino štipendije v takem primeru določa delodajalec sam, na podlagi svojih notranjih aktov, ki urejajo štipendiranje (če take akte ima).

Sofinancirana kadrovska štipendija pa ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred, kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Državna štipendija za 4. dohodkovni razred brez dodatkov v času objave tega odgovora znaša 59,08 EUR za mladoletnega in 118,16 EUR za polnoletnega štipendista.

Za informacije glede novih razpisov za sofinanciranje kadrovskih štipendij se morate obrniti na Regionalno razvojno agencijo v vaši regiji, saj sklad novih razpisov za sofinanciranje ne razpisuje več.

Seznam regionalnih razvojnih agencij najdete tukaj: http://www.rra-giz.si/si/

Kadrovsko štipendijo lahko podelite tudi, če skladu v Izmenjevalnico niste sporočili svoje potrebe.

1) Najprej skladu sporočite svojo potrebo po kadrovskem štipendistu (npr. da iščete strojnega tehnika). To naredite preko Izmenjevalnice  in oddate potrebo. V primeru, da je kandidat že znan, ob prijavi potrebe izberete, da ne želite javne objave.

2) Nato s štipendistom podpišete pogodbo o štipendiranju, ki jo sestavite sami, in na podlagi te pogodbe izplačujete kadrovsko štipendijo. Primer pogodbe o štipendiranju najdete tukaj. To je pogodba o štipendiranju, ki ustreza zakonskim določbam, če se želi delodajalec prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Zakon o štipendiranju namreč ureja samo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani države. Če se na sofinanciranje ne nameravate prijaviti, potem glede pogodbe o štipendiranju ni nobenih omejitev.

3) Nato vsako leto poročate skladu, komu dejansko izplačujete kadrovsko štipendijo. To naredite preko Modula za poročanje, vse informacije o poročanju pa najdete tukaj. Rok za  poročanje je do 31. decembra za tekoče šolsko/študijsko leto.

Obrazec Zahtevek za poračun sofinanciranja je Priloga 2 k pogodbi o sofinanciranju v okviru 179. in 203. javnega razpisa. Če nimate več izvoda, ki ste ga dobili ob svojem izvodu pogodbe, lahko uporabite spodnji osnutek obrazca in ga izpolnite z vašimi podatki, kot so navedeni na Pogodbi o sofinanciranju.

Obrazec Zahtevek za poračun sofinanciranja (samo za 179. in 203. javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij).

Obrazec vsako leto, ob zaključku šolskega/študijskega leta, ustrezno izpolnite, žigosate in podpišete ter ga pošljete na sklad, skupaj z bančnimi dokazili o izplačanih kadrovskih štipendijah za preteklo šolsko/študijsko leto.

Po pogodbah, ki so sklenjene v okviru 114., 142., 155., 179. in 203. javnega razpisa, lahko delodajalec vse pogodbene obveznosti za posameznega štipendista prenese na drugega delodajalca, če obstajajo posebej utemeljeni in tehtni razlogi in ob predhodnem soglasju posameznega štipendista in sklada (179. in 203. javni razpis).

Pogodbene obveznosti se lahko prenesejo na novega delodajalca, če novi delodajalec od prevzema dalje izpolnjuje pogoje po Zštip (114., 142. in 155. javni razpis) oziroma ZŠtip-1 (179. in 203. javni razpis) in če prevzame vse obveznosti izplačevanja kadrovske štipendije, sofinanciranja in kasnejše zaposlitve štipendista.

Prenos ni možen na delodajalca, pri katerem je štipendist poslovodna oseba ali direktor, ali na štipendista, ki opravlja samostojno registrirano dejavnost.

Prenos se uredi z dodatkom k pogodbi o štipendiranju in z dodatkom k tej pogodbi.

Vloga za prenos pogodbe na novega delodajalca, na podlagi katere sklad preuči utemeljenost in tehtnost razlogov, mora vsebovati:

• dokazila o obstoju teh razlogov,
• seznam štipendistov,
• želeni datum prenosa in
• soglasje novega delodajalca, da je pripravljen prevzeti posameznega štipendista in vse obveznosti, ki iz prevzema izhajajo. Vzorec soglasja najdete tukaj. 

Obrazec PRILOGA 3: Obrazec POROČILO O OPRAVLJENI ENOMESEČNI DELOVNI PRAKSI je priloga k pogodbi o sofinanciranju kadrovskih štipendij (179. in 203. javni razpis), v elektronski obliki (Word), pa si ga lahko odprete tukaj in ga shranite na svoj računalnik.

Pogodbo o štipendiranju pripravi delodajalec sam, in sicer na podlagi svojih notranjih aktov, ki urejajo štipendiranje, če take akte ima.

Sklad je za delodajalce pripravil Vzorec pogodbe o štipendiranju, ki pa je samo ena izmed možnih različic pogodbe. Za vsebino priloženega vzorca sklad ne odgovarja.

V skladu z 112. členom Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) morajo delodajalci sporočiti skladu svoje potrebe v zvezi z dodelitvijo kadrovskih štipendij do konca januarja za naslednje šolsko/študijsko leto.

Potrebe po kadrovskih štipendijah oddate v Izmenjevalnico. Navodila za oddajo kadrovskih potreb najdete tukaj . 

Delodajalec mora oddati potrebo po kadrovskem štipendistu ne glede na to, ali se ima namen prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij ali ne.

Tudi, če ima delodajalec že izbranega štipendista, ga zakon zavezuje, da na sklad sporoči svojo potrebo po kadrovskem štipendistu. Tak delodajalec ob vnosu potrebe v Izmenjevalnico izbere možnost, da ne želi javne objave potrebe. To pomeni, da bo skladu sicer oddal svojo potrebo, vendar pa le-ta ne bo objavljena na spletni strani v iskalniku potreb po kadrovskih štipendistih.

To prijavo potreb naredi delodajalec samo enkrat, torej pred trem, ko temu štipendistu na tej stopnji izobraževanja prvič podeli kadrovsko štipendijo. Za istega štipendista bi moral še enkrat oddati potrebo po kadrovskem štipendistu le, če bi štipendist nadaljeval šolanje na višji stopnji izobraževanja, delodajalec pa bi mu želeli podeliti kadrovsko štipendijo tudi za to novo, višjo stopnjo izobraževanja.

Delodajalec, ki pridobi s pogodbo o neposrednem sofinanciranju pravico do sofinanciranja kadrovske štipendije s strani Javnega štipendijskega, razvojnega invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije je v primerih 49., 50., 72., 89., 114., 142. in 155. javnega razpisa dolžan štipendista zaposliti vsaj za toliko časa, kot je zanj prejemal sofinanciranje. V primerih 179. in 203. javnega razpisa, je dolžan zaposliti štipendista za najmanj 1 leto.

V primeru, da delodajalec samo odda oziroma prijavi potrebo po kadrovskih štipendistih, sofinanciranja pa ne uveljavlja, štipendista ni dolžan zaposliti, razen če s pogodbo o štipendiranju, ki jo sklene z izbranim kandidatom, ni določeno drugače.

Kriterije za izbiro štipendistov določa štipenditor (delodajalec) sam, ne glede na to, ali se delodajalec prijavi na javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij ali ne.

Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov:

• preko spletne Izmenjevalnice, ki je objavljena na skladovi spletni strani in kamor delodajalci oddajajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih;
• na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij, kjer objavljajo zbrane potrebe delodajalcev po štipendistih.
• Dijakom in študentom tudi priporočamo, da aktivno iščejo kadrovskega štipenditorja s pregledovanjem spletnih strani potencialnih kadrovskih štipenditorjev, s pregledovanjem javnih občil oziroma, da stopijo v stik neposredno z delodajalci, za katere menijo, da zaposlujejo izobrazbeni profil iskalca kadrovske štipendije.

Če v Izmenjevalnici ne najdete svojega izobraževalnega profila, to pomeni, da do danes ni noben delodajalec sporočil potrebe po vašem profilu.

Predlagamo vam, da Izmenjevalnico redno preverjate, saj se podatki dnevno posodabljajo s potrebami, ki jih pošiljajo delodajalci na sklad.

Če v Izmenjevalnici ne najdete nobenega delodajalca iz vašega kraja, to pomeni, da do danes ni nobeden delodajalec iz vašega kraja sporočil potrebe po kadrovske štipendistu.

Predlagamo vam, da Izmenjevalnico redno preverjate, saj se podatki dnevno posodabljajo s potrebami, ki jih pošiljajo delodajalci na sklad.

Največkrat letnik izobraževanja ni bistven za pridobitev kadrovske štipendije, če pa delodajalec išče štipendista v višjem letniku, to izrecno navede v Izmenjevalnici pod opombe.

Dijak ali študent, ki prejema kadrovsko štipendijo, katere del sofinancira sklad, mora uspešno in v roku zaključiti izobraževanje. Po končanem izobraževanju pa se mora v skladu s pogodbo o sofinanciranju zaposliti pri štipenditorju (delodajalcu).

Štipendisti, katerih kadrovske štipendije na tej izobraževalni stopnji so bile prvič sofinancirane od šolskega/študijskega leta 2014/2015 dalje, morajo vsako šolsko/študijsko leto opraviti 160 ur delovne prakse pri delodajalcu, ki jim podeljuje kadrovsko štipendijo.

Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno.