Poženimo kreativnost

14. septembra 2021 smo na skladu v okviru projekta Kompetenčni centri za razvoj kadrov skupaj z odličnimi domačimi in tujimi gosti ter preko primerov dobrih praks izvedli spletno konferenco »Poženimo kreativnost«. Konferenca je bila zelo interaktivna in dinamična, saj je udeležencem omogočila aktivno udeležbo v preizkušanju orodij, ki lahko izboljšajo kreativnost, še posebno z medgeneracijskim sodelovanjem.

Uvodoma je udeležence nagovoril Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je izpostavil izjemne dosežke programa Kompetenčni centri za razvoj kadrov. Do sedaj je bilo podprtih 46 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov, v katere je bilo skupaj vključenih več kot tisoč slovenskih podjetij. Dodal je še, da ministrstvo podpira stalen razvoj kompetenc zaposlenih, kajti vsi zaposleni lahko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja na trgu, če s pomočjo dodatnih izobraževanj in usposabljanj pridobivajo nova znanja. Tudi v prihodnje obljublja, da bodo aktivno podpirali takšne projekte.

»V bližnji prihodnosti nas čakajo še večji izzivi, ki bodo močno vplivali na delo, od sprememb v okolju do politično-ekonomskih in demografskih sprememb, na katere so je že sedaj potrebno pripraviti z razvojem naših veščin in kompetenc«, je uvodoma izpostavil Vladimir Milovanović, vodja projekta Kompetenčni centri za razvoj kadrov na skladu. Podaril je, da je izjemno pomembno v podjetjih ustvariti kulturo sodelovanja, ne samo med delavci in vodstvom, ampak predvsem med različnimi generacijami, s pomočjo razvoja veščin komuniciranja in skupinskega dela. Vsi imamo lahko dobre zamisli, ki lahko prispevajo k razvoju podjetja.

Najprej nas je Janja Milič Velkavrh iz podjetja Agilia ogrela z agilnimi tehnikami, s katerimi bodo udeleženci zagotovo lažje načrtovali procese inoviranja. Agilnost, kreativnost in inovativnost so kompetence, ki se jih lahko vsi naučimo. Izpostavila je tri glavne agilne principe, in sicer osredotočenost na človeka, učenje skozi testiranje ter zaupanje in transparentnost. Skupaj z gostoma Valerijo Marenče iz podjetja Adacta in Mitjo Jerebom iz podjetja PM, poslovni mediji so predstavili dva odlična primera dobrih praks izvajanja agilnih tehnik v omenjenih podjetjih. Oba primera dobrih praks sta si v osnovni podobna, saj so se v obeh podjetjih lotili odpravljanja stereotipov in mnenja, da starejši kadri niso kreativni in agilni. Odpravljanje stereotipov je ključnega pomena za spodbujanje sodelovanja ter vzpostavitev kulture sodelovanja po principu vsako mnenje šteje.

Sledil je aktiven in sproščujoč odmor z Majo Kosmačin, kjer smo skupaj naredili 15-minutno razgibavanje in sproščanje. Maja pravi, da bi to morali storiti večkrat, da prečistimo pljuča, napetosti v telesu in zagotovo bo počutje in delovna uspešnost večja. In kot je moderatorka dr. Sabina Đuvelek lepo povzela, je dih življenje in bolj kakovostno kot dihamo, bolj kakovostno je naše življenje, kar je predpogoj za naše dobro kreativno delovanje. 

Sledila je zanimiva okrogla miza, kjer so predstavniki podjetij iz Termoelektrarne Šoštanj, Lineal in Zavoda Ypsilon predstavili izkušnje in primere dobrih praks, kako z medgeneracijskim sodelovanjem priti do večje kreativnosti in inovativnosti. Matjaž Posinek iz TEŠ-a je poudaril, da je veliko ljudi mentorjev po srcu ali drugače povedano, se z takšnimi lastnostmi mentorja že rodijo, zato želijo in delijo znanje z namenom, da smo vsi boljši. Dodal je še, da je sistem mentorstva zaveza vodstva in da brez vključenosti vodstva, mentorstvo ne zaživi, zato se je tudi ob tej priložnosti zahvalil vodstvu za podporo. Po njegovem mnenju bi vsi morali stremeti k temu, da se v podjetjih uspešno združita energija mladih in izkušnje ter modrost starejših zaposlenih. Tina Funda iz Lineala je poudarila, da moramo pri mentorstvo biti pozorni, da ne obremenimo osrednjih nosilcev znanja v podjetju, zato so v podjetju Lineal določili, da na posamezni oddelek hkrati potekata le dva mentorska trojčka, kot jih v podjetju imenujejo in so sestavljana iz mentorj, ki je osrednji nosilec znanja na specifičnem področju, somentor in mentoriranec. Prav tako je izpostavila pomen dolgoročnega prenosa znanja, saj pri specifičnih znanjih, kot jih v njihovem podjetju potrebujejo, mentoriranci postanejo samostojni šele po 4 letih, za bolj zahtevne infrastrukturne projekte pa traja mentoriranje lahko tudi do 10 let. Matic Žmuc iz Zavoda Ypsilon je premierno predstavil čisto novo platformo www.mentorstvo.si za mentorske pare, na kateri se lahko srečata mentor in mentoriranec. Predvsem je ta platforma namenjena mladim, ki še nimajo veliko izkušenj in lahko s povezovanje z mentorji pridobijo manjkajoče kompetence. Vsi trije gostje okrogle mize so bili enotni, da je kreativnost prisotna v vseh starostih ter da je potrebno dati priložnost vsem! Matjaž Posinek pa je okroglo mizo zaključil z mislijo »Mladi bodo toliko močni, kot jih mi opolnomočimo«.

Sledila je virtualna interaktivna igra, kjer so se udeleženci razdelili v 6 virtualnih skupin in so preko skupinskega dela in kreativnega razmišljanja, iskali izdelke in storitve, ki bi bili tržno zanimivi za izzive moderne kadrovske službe leta 2030. Nastalo je 5 odličnih idej, kadrovskih rešitev (virtualna trening očala, onboarding čebelica, virtualni mentor-pomočnik, tehnološki motivator ter aplikacija Špela ve), ki so bile ob koncu vse predstavljene, udeleženci pa so z glasovanjem investirali v za njih najboljšo idejo. Zmagali sta kar dve ideji – poimenovani Špela ve ter Onboarding čebelica.

Po kosilu je sledilo predavanje Dragane Prijanovič z Inštituta Olos, ki je predstavila odlično orodje Points of You®, ki ga je razvil izraelski par E. Shani in Y. Golan, s pomočjo katerega preko zgodb, fotografij, glasbe udeleženci iščejo naključne asociativne spodbude, s katerimi si odpremo širšo perspektivo, kar je pogoj za spodbuditev in obuditev kreativnega razmišljanja.

Konferenco je zaključil ameriški strokovnjak s področja vodenja in dela z različnimi generacijami, prihodnosti dela - Ryan Jenkins. S predavanjem "Lead & Work Across Generations" je poudaril, da se stoletja potrebe generacije ne spreminjajo, vsi imamo najbolj osnovno potrebo po preživetju, potem potrebo po pripadnosti in nenazadnje tudi potrebo po izkoriščanju svojega polnega potenciala. Vendar kako izpolnjujejo ljudje te potrebe, pa se spreminja glede na generacije. Pri tem pa je izpostavil, da je deljenje na generacije le predpostavka, ni pa absolutna resnica. Pravi poslovni model je ostati relevanten to pa dosežemo tako, da vključujemo zunanje deležnike, dajemo povratno informacijo na pravilen način ter vodimo po načinu mentoriranja in povezovanja (t.i. »side a side approach«). Kot je še ob koncu Ryan lepo povzel z mislijo, da spodbujajmo sodelovanje med različnimi generacijami »Isto misleči timi vzdržujejo, raznovrstni timi inovirajo«.

Vabljeni gosti spletne konference so skozi program in primere dobrih praks potrdili te ključne ideje:

• Ideje nimajo omejitev. Kreativnost je v vseh starostih.
• Dajte možnost in priložnost vsem (#kulturasodelovanja).

Video posnetki

Prosojnice 

---

Gosti konference

Konferenco je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru programa Kompetenčni centri za razvoj kadrov 2019-2022 – KOC 3.0. Sofinancirala sta jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.