Kompetence za zeleno prihodnost
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je v torek, 15. 10. 2019, v sklopu programov Po kreativni poti do znanja (PKP) in Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) pripravil dogodek »Kompetence za zeleno prihodnost«, kjer smo dali besedo mladim, da so predstavili najboljše projekte, ki so nastali v preteklem študijskem letu in so trajnostno naravnani ter okolju prijazni.
Dogodek sta na začetku otvorila dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki programa skupaj z Evropskim socialnim skladom sofinancira, Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, ki je izvajalec obeh programov.
Dr. Jernej Štromajer je uvodoma izpostavil: »Oba programa krepita sodelovanje šolskega sektorja z gospodarskim oziroma negospodarskim sektorjem ter hkrati študentom omogočata delo v interdisciplinarnih skupinah, kjer pridobivajo delovne izkušnje in krepijo kompetence, ki so potrebne za hitrejši vstop na trg dela in tudi sicer na karierni poti. Projekti, ki so nastali, so pozitiven zgled povezovanja visokega šolstva z delovnim okoljem«.
Direktorica sklada je najprej izpostavila nekaj ključnih uspehov obeh programov: »Na obeh programih skupaj je nastalo že več kot 830 uspešnih in vsebinsko zelo raznolikih projektov, kjer je bilo vključenih preko 6.200 študentov, za vse vključene pa je bilo podeljenih že preko 14 milijonov evrov. Projekti nastajajo tako na področju družboslovja, humanistike, umetnosti kot tudi na področju naravoslovja, kmetijstva, turizma, prometa in tehnike, skratka prostor je odprt za vse«. Zaključila je z mislijo, da sicer svet stoji na mladih, da pa brez medgeneracijskega sodelovanja tudi na teh dveh programih ne gre: »Mentor je tisti, ki razširi krila študentom in jim pomaga, da poletijo«.
Ker je bila osrednja tema dogodka okolje je mlade nagovorila mag. Ladeja Godina Košir, strokovnjakinja na področju krožnega gospodarstva s številnimi domačimi in mednarodnimi praksami, ki je uvodoma predstavila svojo pot in poslanstvo. Predstavila je koncept krožnega gospodarstva ter jih spodbudila k radikalnemu premisleku, da vsak postane akter na svojem področju ter začne spreminjati. Predstavila jim je nekatere priložnosti in poslovne modele doma in na tujem ter jih poskušala opogumiti k aktivnemu nadaljevanju s projektnim delom: »Ko se projekt konča, naj se vaša zgodba ne zaključi. Nadaljujte, poti so vam odprte. Svet je postal igrišče. Če svoje priložnosti niste našli doma, je prav gotovo vaša rešitev nekega problema zelo potrebna in iskana na drugem koncu sveta.«
Sledile so nadvse zanimive predstavitve projektov dobrih praks. Dejstvo namreč je, da v času ko nekateri aktivisti po svetu pišejo zahteve za podnebno pravičnost, drugi že ustvarjajo projekte, ki dejansko in neposredno prispevajo k ohranjanju okolja in kakovosti bivanja. Predstavilo se je 15 projektov, ki so jih izvajali študenti in profesorji slovenskih fakultet, tako z družboslovnega kot tudi z naravoslovnega področja, v sodelovanju s podjetji in neprofitnimi organizacijami, vsem pa je bila skupna okoljska tematika.
Predstavili so se naslednji projekti:
- Vzpostavitev koncepta krožnega gospodarstva, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru,
- Inovativne rešitve za zmanjšanje količine embalaže, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani,
- Trajnostni razvoj pametnih mest, Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatike,
- Modularni promocijski paviljon iz kartona, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani,
- Numerična in eksperimentalna optimizacija mikro vetrne turbine, Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo,
- Pravna ureditev varstva potrošnikov: učinkovito uveljavljanje pravic v luči ciljev krožnega gospodarstva, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru,
- Mladi - Vključevanje mladih v reševanje problema urejenosti okolja v soseskah Prisoje in Markovec, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem,
- Virtualna didaktična škatla, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru,
- Renesansa stare dame, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani,
- Razvoj modela za ponovno uporabo dekorativnih tekstilij, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
- Veselim se šolskega kosila, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
- Vzpostavitev in izvajanje politike zasebnosti v podjetju, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru,
- Razvoj kompetenc študentov za krožno gospodarstvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru,
- Razvoj ekspertnega sistema za podporo odločanja pri izbiri izobraževanj, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Štefana,
- Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov – spletna aplikacija za pomoč uporabnikom, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Vsebine projektov so se tako dotikale različnih problematik povezanih z onesnaževanjem, odvečno embalažo, stranskimi produkti različnih surovin podjetij in priložnostjo za nadaljnjo uporabo, obnovljivih virov energije in podobno. Študenti so preko poglobljenih odkrivanj različnih problemov iskali rešitve, podajali sistemske predloge, pri tem pa ozaveščali tudi sebe in kot so dejali sami: »postajali vse bolj senzibilni do okoljskih vsebin«.
Vsako predstavitev je s koristnim nasvetom pospremila Košir Godina, ki je vsaki projektni skupini dala domačo nalogo, kako naj nadaljujejo z delom ter jih usmerila na različne naslove, kjer bi lahko našli priložnost za svoje poslanstvo in svoj polet.
Dogodek, ki je bil tudi s strani mladih odlično obiskan, kar je zgovorno dejstvo, da prihaja generacija, ki se še posebej zaveda pomembnosti posameznikovega odnosa do okolja, se je zaključil z zgovorno in nadvse odmevno mislijo, ki so jo navzoči ponesli domov: »Konec dogodka je začetek moje, tvoje, naše akcije.«
Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
