O skladu

Jamstveni sklad je začel delovati 3. 11. 1997. Dve leti kasneje je začel delovati še preživninski sklad pod skupnim imenom Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. K Javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije se je 2013 pripojil Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Republike Slovenije in pod novim skupnim imenom je bil vzpostavljen Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije. K temu pa se je leta 2017 pripojil Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije Republike Slovenije. Od takrat pod novim imenom deluje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, katerega eno od pomembnih področij ostaja zagotavljanje pravic delavcem ob insolventnosti delodajalca.

Delovanje in združevanje skladov po letih.

Kdo so upravičenci in pod kakšnimi pogoji lahko uveljavljajo pravice?

Do izplačila so upravičeni delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, prisilne poravnave oziroma postopka insolventnosti delodajalca ali so izgubili delo zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju. To velja tudi za delavce, kadar ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostor, delo pa so na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljali (ali so ga običajno opravljali) na ozemlju Republike Slovenije.

Smatra se, da je delodajalec insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, če je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen ali pa je uveden postopek insolventnosti v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedež.

Pogoji za pridobitev pravic:

• da so v primeru stečaja delavci svoje pravice prijavili v rokih in na način, kot je to določeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju oziroma da so v primeru prisilne poravnave zahtevali varstvo svojih pravic v rokih in na način, določenih v predpisih, ki urejajo delovna razmerja.

Pravice, ki nastane ob prenehanju delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca, nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje. Za družinske člane delavca se štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelji, kot jih opredeljujejo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in partner, ki živi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Upravičenec pridobi pravice z dnem, ko mu preneha delovno razmerje, in sicer lahko pridobi sredstva v višini največ štirih in pol minimalnih plač.

Katere pravice lahko delavci uveljavljajo ob insolventnosti delodajalca in kakšen je postopek?

Sklad delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti njihovega delodajalca ali izbrisa delodajalca iz sodnega registra, zagotavlja določene pravice. Uveljavljajo lahko pravice glede neizplačane plače oziroma nadomestila za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, nadomestila za neizkoriščen letni dopust v tekočem letu in pravico do odpravnine.

Če je terjatev upravičenca do delodajalca večja od izplačila sklada, upravičenec razliko še naprej uveljavlja v postopku prisilne poravnave ali stečaja.

Zahtevo za uveljavljanje pravic mora upravičenec vložiti najkasneje v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri pristojni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Vrste pravic, ki jih delavci oziroma upravičenci lahko uveljavljajo pri skladu:

• neizplačane plače ali neizplačana nadomestila plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja – največ tri minimalne plače,
• nadomestilo plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu – največ polovica minimalne plače in
• odpravnina v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja – največ ena minimalna plača.

Osnova za izračun pravic je minimalna plača, določena z zakonom na dan izdaje odločbe. Sklad pa od izplačil obračuna še davke in prispevke ter jih odšteje od bruto zneska pred končnim izplačilom upravičencu.

Z dnem izplačila terjatve preidejo na sklad

Z dnem izplačila sklad prevzame položaj delavca kot upnika zoper stečajnega dolžnika oziroma podjetja, in sicer do višine izplačanih sredstev, vključno s pripadajočimi obrestmi. Stečajni upravitelj oziroma upravitelj prisilne poravnave je obveščen o izplačilih in vstopu sklada v terjatev s specifikacijo izplačil po upravičencih in razvrstitvi po zakonskih pravicah (neizplačane plače oziroma nadomestila plač, nadomestila za neizkoriščen dopust in odpravnine).

Višina izterjanih sredstev je odvisna od hitrosti poteka stečajnih postopkov oziroma od višine stečajne mase dolžnika. Stečajni postopek je generalna izvršba nad dolžnikom, ki jo izvede od sodišča imenovani stečajni upravitelj. Sklad po izplačilu vstopi v že prijavljene terjatve delavcev v postopku, ki so privilegirane in se poplačujejo prednostno. Prodajo stečajne mase in poplačilo obveznosti izvede stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Leta 2021 na primer je sklad iz naslova subrogacij prejel sredstva v vrednosti 1.697.702,61 EUR.

V 25 letih 91.870 upravičencev

Sklad na področju pravic delavcev uspešno deluje že 25 let. Od začetka delovanja, to je od 3. novembra 1997 in do vključno 2. novembra 2022, je v natanko 25 letih delovanja 91.870 upravičencem izplačal 138.483.729 evrov.

Pregled števila upravičencev in izplačil po letih.

Zaradi retrogradne veljavnosti zakona o jamstvenem skladu je bilo največ sredstev izplačanih v prvih dveh letih, naslednji dve leti se je višina izplačanih sredstev nekoliko znižala, nato pa spet povišala. Leta 2007 je sledilo znižanje, leta 2008 pa rahlo povišanje.

Zaradi poslabšanja gospodarskega položaja in gospodarske krize se je leta 2009 pripad zahtev upravičencev jamstvenega sklada začel povečevati. Tako je bilo leta 2011 doseženo rekordno letno izplačilo v vrednosti 20.617.799,00 evrov za 7.205 upravičencev od začetka delovanja takratnega jamstvenega sklada pa do danes.

Nato pa se je po letih masa izplačil manjšala. Leta 2014 je bilo izplačanih 9.605.442,00 evrov za 3.586 upravičencev, kar je le tretjina izplačil glede na prejšnje leto. Leta 2015 je bilo izplačanih 3.025.927,00 evrov za 1.133 upravičencev. Leta 2016 je bilo izplačanih 2.932.791 evrov, leta 2017 pa 2.192.701,00 evrov. V zadnjih letih se je predvsem pokazalo, da prihaja do veliko stečajev manjših oziroma mikro podjetij. Pri teh podjetjih pa je težko priti do popolne dokumentacije za izvedbo samega stečajnega postopka.

Stečaj nekaj večjih podjetij v letu 2019 je podvojil število upravičencev in izplačila v primerjavi z letom prej, ko je bilo izplačanih 1.147.882,20 evrov za 424 upravičencev. V letu 2020 se je spet nadaljeval trend stečajev večinoma mikro in malih podjetij in sklad je izplačal sredstva 582 upravičencem v skupni vrednosti 1.809.242,21 evrov. Enako tudi v letu 2021, ko je sklad izplačal za 505 upravičencev sredstva v vrednosti 1.718.458,17 evrov. Tako kljub pandemiji v letih 2020 in 2021 ni bilo večjega števila podjetij ali podjetij z veliko delavci, ki bi šla v stečaj. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2022.

Namen zagotavljanja pravic

Delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja, se z izplačilom pravic ublažijo posledice izpada dohodka zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma zaradi izpada dohodka med insolventnostjo delodajalca. Sklad nenehno stremi k ozaveščanju delavcev o njihovih pravicah in tudi v praksi opaža, da so delavci o svojih pravicah vedno bolj obveščeni.