Prva pot je lahko preko skladove spletne Izmenjevalnice, kamor delodajalci oddajajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih. Ob tem velja Izmenjevalnico redno preverjati, saj se podatki dnevno posodabljajo.
Ponudbo kadrovskih štipendij najdejo tudi na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij, kjer objavljajo zbrane potrebe delodajalcev po štipendistih (seznam RRA).
Dijakom in študentom tudi priporočamo, da aktivno iščejo kadrovskega štipenditorja s pregledovanjem spletnih strani potencialnih kadrovskih štipenditorjev, s pregledovanjem javnih občil oziroma da stopijo v stik neposredno z delodajalci, za katere menijo, da zaposlujejo izobrazbeni profil iskalca kadrovske štipendije.
Eno najpogostejših vprašanj mladih v zvezi s kadrovskimi štipendijami se nanaša na obveznosti kadrovskega štipendista. Večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja praviloma vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je načeloma tudi terminsko opredeljena. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno. Podrobneje pravila in obveznosti kadrovskega štipendista določi štipenditor že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se pravice in obveznosti iz kadrovskega štipendiranja uredijo tudi s pogodbo o štipendiranju.
Zanima jih tudi višina štipendije, pri čemer velja, da so kadrovske štipendije v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, višino štipendije določi delodajalec.
Prepričanje, da delodajalci raje štipendirajo dijake in študente višjih letnikov, pa ne drži. Največkrat letnik izobraževanja ni bistven za pridobitev kadrovske štipendije, če pa delodajalec išče štipendista v višjem letniku, to izrecno navede v Izmenjevalnici pod opombe.
