Tomaž Kordiš iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, Tjaša Polc iz MATPRO/SRIP, Tina Kastelic iz Kompetence d. o. o., dr. Andrej Kos z Univerze v Ljubljani in Gorazd Jenko z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj so v razpravi poudarili, da uspešna partnerstva ne nastanejo zato, da izpolnijo razpisni pogoj. Izhajati morajo iz skupnega razvojnega ali kadrovskega izziva podjetij.
Partnerstvo se začne pri skupnem problemu
Po besedah Tomaža Kordiša partnerstva največ prispevajo takrat, ko so podjetja pripravljena odkrito deliti svoje izzive, izkušnje in dobre prakse ter skupaj iskati uporabne rešitve. Takšno sodelovanje lahko sčasoma okrepi tudi povezave znotraj dobaviteljskih in drugih verig vrednosti.
KOC zato ni namenjen le organizaciji posameznih usposabljanj. Njegova dodana vrednost je predvsem v tem, da podjetja skupaj prepoznajo znanja, ki jih potrebujejo za razvoj, tehnološke spremembe, nove poslovne modele ali učinkovitejše procese.
Ob strokovnem znanju je pomembna tudi sposobnost povezovanja
Razprava je izpostavila, da specialistično znanje ostaja nepogrešljivo, podjetja pa ob njem vse pogosteje potrebujejo zaposlene, ki znajo povezovati različna področja, razumeti širši poslovni in tehnološki kontekst ter sodelovati pri oblikovanju celovitih rešitev.
Med pomembnimi znanji so bili izpostavljeni kritično in analitično razmišljanje, sposobnost sodelovanja med različnimi strokami ter učinkovita in odgovorna uporaba naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco. Pri tem ni pomembno le poznavanje orodij, temveč tudi preverjanje informacij, presoja kakovosti rezultatov, varovanje poslovnih podatkov in razumevanje omejitev tehnologije.
Vloga SRIP-ov, zbornic in razvojnega okolja
SRIP-i, gospodarske zbornice, univerze in drugi deležniki razvojnega okolja imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij, prepoznavanju razvojnih trendov in oblikovanju programov, ki odgovarjajo na dejanske potrebe gospodarstva.
Ker se tehnologije, poslovni modeli in potrebna znanja hitro spreminjajo, podjetja prihodnjih kompetenc ne morejo vedno dovolj zanesljivo prepoznati sama. Povezovanje podjetij z razvojnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami zato omogoča širši pogled ter hitrejši prenos znanja v prakso.
Mikrodokazila kot ciljna potrditev znanj
Posebna pozornost je bila namenjena mikrodokazilom. Dr. Andrej Kos je poudaril, da lahko mikrodokazila, oblikovana v sodelovanju z delodajalci oziroma naročniki, omogočajo bolj ciljno usmerjeno pridobivanje in potrjevanje znanj za konkretne delovne in razvojne potrebe.
Tak pristop je lahko posebej uporaben tam, kjer podjetja potrebujejo hitro nadgradnjo znanja zaposlenih na ozko opredeljenih področjih ali pri uvajanju novih tehnologij, procesov in storitev.
Razvoj kompetenc zahteva tudi čas in organizacijsko zavezo
V razpravi je bilo izpostavljeno, da so sredstva pomemben pogoj za razvoj zaposlenih, vendar sama po sebi ne zagotavljajo učinka. Podjetja morajo zaposlenim omogočiti čas za učenje, znanje povezati z delovnimi nalogami ter zagotoviti, da se pridobljene kompetence uporabijo tudi v praksi.
Pri prepoznavanju potreb trga dela bo v prihodnje pomembno vlogo imela tudi Platforma trga dela. Ta že omogoča pregled podatkov o slovenskem trgu dela, v nadaljnjih razvojnih fazah pa bo nadgrajena še z napovedmi potreb po poklicih in kompetencah ter prikazi vrzeli na trgu dela.
Razpis za 20 partnerstev MSP
Javni razpis Kompetenčni centri za razvoj kadrov 2026–2029 je namenjen partnerstvom najmanj 15 mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki želijo skupaj načrtovati in izvajati usposabljanja glede na skupne razvojne potrebe. Podprtih bo 20 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov.
Za razpis je na voljo 14,5 milijona evrov. Prijave bodo mogoče od 20. avgusta 2026 od 8.00 do 3. septembra 2026 do 12.00.
Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so objavljene na spletni strani sklada.
Javni razpis sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
