Zaposleni / Delodajalci / Posamezniki / Novice / 02 Dec 2022

Mednarodni dan invalidov na spletnem srečanju Poti zaposlovanja invalidov in dobre prakse delodajalcev obeležilo več kot 240 udeležencev

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je pred mednarodnim dnevom invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra, v petek, 2. 12. 2022, izvedel spletno srečanje z naslovom Poti zaposlovanja invalidov in dobre prakse delodajalcev, ki mu je prisluhnilo več kot 240 predstavnikov zainteresirane javnosti. Predstavljene so bile vloge Zavoda RS za zaposlovanje, URI Soča in sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov. Predstavljeni pa so bili tudi primeri dobrih praks enakovrednega vključevanja invalidov v delovno okolje, vključujoče kulture in spodbujanja raznolikosti na delovnem mestu.

Organizacija združenih narodov je oktobra 1992 z resolucijo 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov. Letos mineva že 30 let v prizadevanju o ozaveščanju in razumevanju invalidnosti ter ustvarjanju pogojev za enakovredno in dostojanstveno vključevanje invalidov v družbo. Pravica do dela je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Slovenija je podpisnica mednarodne Konvencije o pravicah invalidov, ta pa varuje in invalidom zagotavlja polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva, države podpisnice pa jim priznavajo pravico do dela enako kot drugim, spodbujajo zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve invalidov.

V imenu gostitelja srečanja, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je udeležence uvodoma nagovorila direktorica sklada mag. Barbara Leder, ki je poudarila: »Ne pozabimo, da je v Republiki Sloveniji svoboda dela zagotovljena z Ustavo. To pomeni, da vsakdo prosto izbira zaposlitev in vsakomur mora biti pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto« in dodala, da je namen srečanja v javnost ponesti močno in enotno sporočilo o pomenu spoštovanja enakovrednega vključevanja invalidov v delovno okolje. Ob tem pa izpostavila, da na dogodku sodelujejo strokovnjaki in posamezniki, ki imajo največ praktičnih izkušenj glede zaposlovanja invalidov v Sloveniji.

Mag. Barbara Leder, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije

Spletni dogodek ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra, je spremljalo več kot 240 udeležencev

Sledila je predstavitev možnosti, ki so na voljo invalidom in delodajalcem pri spodbujanju zaposlovanja invalidov. Eden od pomembnih deležnikov, ki povezuje delodajalce in invalide, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Skrbnica področja delovanja pisarn za delodajalce v Centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje Lucija Pavlin je predstavila aktivnosti, ki jih zavod izvaja za zaposlovanje invalidov. Ena od teh so Pisarne za delodajalce, ki med drugim objavljajo prosta delovna mesta in nudijo podporo pri iskanju kandidatov, organizirajo karierne in zaposlitvene dogodke, nudijo informacije o aktualnih spodbudah za zaposlovanje in usposabljanje, povezujejo pa se tudi z institucijami v lokalnem okolju. Po vsej Sloveniji so bile ustanovljene leta 2013 in zagotavljajo celovito podporo delodajalcem, ki zaposlujejo nove sodelavce. Način sodelovanja s podjetji, ki temelji na hitri odzivnosti in zagotavljanju vseh storitev zavoda »na enem mestu«, je bil med uporabniki njihovih storitev zelo dobro sprejet.

Poti, kako sodelujejo z ostalimi specialisti na zavodu in zunanjimi institucijami ter na kakšne načine spremljajo in zagotavljajo podporo invalidu, je predstavila Lea Kovač, skrbnica področja izvajanja Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v Centralni službi zavoda. Med ključnimi nalogami je izpostavila delovanje rehabilitacijskih komisij in vloge rehabilitacijskih svetovalcev pri ugotavljanju in ocenjevanju invalidnosti, načrtovanju, izvajanju in evalvaciji procesa rehabilitacije ter ocenjevanju zaposlitvenih možnosti vključenih oseb. Izpostavila je tudi vlogo zavoda pri oblikovanju mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, njihovem izboru in spremljanju delovanja. Zavod aktivno sodeluje pri pripravi, spremembah, razvoju in spremljanju izvajanja standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, ustanavljanju invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov. Aktivno sodeluje tudi z invalidskimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi. Na lokalni ravni se zavod vključuje v projekt Zveze delovnih invalidov Občina po meri invalida. Ta je namenjen ustvarjanju invalidom prijaznejšega in dostopnejšega okolja, kar povečuje tudi njihovo zaposljivost.

Rehabilitacijsko svetovanje in delo rehabilitacijskega svetovalca, ki ga zavod izvaja v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, je podrobneje predstavila Saša Cizelj, rehabilitacijska svetovalka iz ljubljanske območne službe zavoda. Gre za obliko specialističnega svetovanja in vključevanja v rehabilitacijski proces, ki ga na zavodu izvajajo že več kot 40 let. Obsega podporo brezposelnim invalidom, in sicer informiranje in svetovanje o pravicah, ugotavljanje in analiziranje posebnih potreb pri zaposlovanju, analizo zmožnosti in sposobnosti osebe za vključitev v usposabljanje in zaposlitev, ugotavljanje potrebe po poglobljenih o blikah obravnave v okviru zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi izvajanje postopkov za ugotavljanje invalidnosti in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije in izdelave ocene zaposlitvenih možnosti invalida. Na letni ravni je v rehabilitacijsko svetovanje vključenih več kot 4.000 brezposelnih oseb.

Saša Cizelj, rehabilitacijska svetovalka iz ljubljanske območne službe ZRSZ

Lea Kovač, skrbnica področja izvajanja ZZRZI v Centralni službi ZRSZ

Zgled pri spodbujanju dostopnega in pravičnega sveta so primeri dobrih praks zaposlovanja invalidov, kjer organizacije gradijo vključujočo kulturo in spodbujajo raznolikost na delovnem mestu. Predstavniki delodajalcev in zaposlenih so predstavili potek zaposlitvene rehabilitacije skozi svoje izkušnje in dobre prakse zaposlovanja invalidov. Pomočnica direktorja Andreja Osredkar s CSD Posavje in sodelavec Matej Bizjak sta predstavila zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlitev na administrativnih delih, Marko Mikulin je predstavil primer postopka samozaposlitve, Andreja Kališnik pa pot do zaposlitve na delovnem mestu: pisanje člankov in drugo delo pri časopisu. Z zgodbami o pogumu in vztrajnosti so navdihnili občinstvo. Zelo pomembno vlogo ima podporno okolje, tako socialno kot strokovno in delovno, ki pomembno prispeva k motivaciji posameznika, da se lahko enakovredno vključi v delovno okolje in izrazi svoje potenciale.

Matej Bizjak in Andreja Osredkar
Marko Mikulin
Andreja Kališnik

Na Centru za poklicno rehabilitacijo pri Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča imajo dolgoletne izkušnje izvajanja poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Tanja Korošec, univ. dipl. soc. delavka z URI Soča, je predstavila poklicno rehabilitacijo v procesu vračanja na delo. Gre za storitev, s katero tako zavarovancu kot delodajalcu nudijo prepotrebno strokovno podporo, da je vračanje na delo lažje in varno. Ob soočanju z dolgotrajno bolniško odsotnostjo, ko se nekateri tudi po več letih vračajo v delovno okolje, se namreč pojavlja polno dvomov in tudi strahov, tako pri delavcu kot tudi pri delodajalcu. Poklicno rehabilitacijo v procesu vračanja na delo je ponazorila s konkretnim primerom postopne in zelo uspešne integracije nazaj v delovno okolje.

Sodelavke URI Soča Polona Jesenko, Simona Slapšak in Mojca Ornik so predstavile primer podpornega zaposlovanja s prilagoditvijo delovnega mesta. Predstavile so tudi storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki pa se izvajajo največkrat za tiste invalide, ki zaposlitev še iščejo.

Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida v običajnem delovnem okolju, z nudenjem strokovne in tehnične podpore invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Izvaja se v obliki svetovanja in usposabljanja za delo, informiranja, spremljanja pri delu, ocenjevanja delovne uspešnosti ter s tehnično podporo s prilagoditvijo delovnega mesta in sredstev za delo. Izpostavile so, da se v praksi srečujejo z različnimi vrstami prilagoditve delovnega mesta in z različnimi oblikami podpornih storitev. Včasih že minimalna prilagoditev omogoča, da lahko invalid varno in učinkovito opravlja svoje delo in da delo ne vpliva na poslabšanje invalidnosti, srečujejo pa se tudi s kompleksnejšimi prilagoditvami.

Pravico do zaposlitvene rehabilitacije ureja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, zakon pa določa tudi druge oblike, ukrepe in vzpodbude za zaposlovanje ter način njihovega financiranja. Pravico do priznanja statusa invalida po tem zakonu in pravico do zaposlitvene rehabilitacije lahko oseba uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zavod tudi izda odločbo o podporni zaposlitvi invalidom, za katere se presodi, da so se s strokovno, tehnično in s podporo na delovnem mestu, ki se zagotavlja zanje, za delodajalca in delovno okolje, sposobni vključiti v običajno delovno okolje, pri čemer njihovo doseganje delovnih rezultatov ni nižje od 70 % po pravilniku o subvencijah. Podporne storitve za invalida, delodajalca in delovno okolje opravljajo strokovni delavci in mentorji, ki so zaposleni pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, v zaposlitvenih centrih ali invalidskih podjetjih, podporne storitve pa lahko izvajajo tudi fizične osebe, zaposlene pri delodajalcu, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje podpornih storitev. Predstavile so konkretni primer in postopek, kako poteka obravnava slepih oseb na URI Soča, v Centru za poklicno rehabilitacijo.

Tanja Korošec, URI Soča

Polona Jesenko, URI Soča

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, nadzira izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov, hkrati pa odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev glede vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov ali neizpolnitve kvotne obveznosti. Aleksandra Kuhar, vodja Oddelka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov je pojasnila, da kvotna obveznost pomeni obveznost, delodajalca, zavezanca za kvoto, da zaposli določeno število invalidov. V nasprotnem primeru mora delodajalec, ki invalidov ne zaposluje ali jih ne zaposluje v celotnem obsegu, plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Ta znaša 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Zavezanec, ki ne zaposluje potrebnega števila invalidov, lahko svojo obveznost plačila prispevka zmanjša tako, da sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom.

Iz prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov pa na drugi strani sklad dodatno motivira delodajalce s priznanjem finančnih vzpodbud, kot so nagrade za preseganje kvote, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov zaradi preseganja kvote, subvencije plač invalidom, plačilo stroškov podpornih storitev, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, ki jih sklad tudi izplačuje. Pri oprostitvi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa pravico zgolj prizna, sredstev ne izplačuje, temveč na podlagi oprostitve ustvarijo delodajalci prihranek. Sklad izplačuje tudi sredstva za prilagoditev vozila za zaposlenega ali samozaposlenega invalida.

Aleksandra Kuhar, vodja Oddelka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Po vsakem sklopu predstavitev so sledila vprašanja udeležencev, na katera so gostje tudi odgovorili. Razšli so se s sklepno mislijo, da je pri enakovrednem vključevanju invalidov v delovno okolje ključnega pomena motivacija posameznika, pri krepitvi te pa ima zelo pomembno vlogo močno in učinkovito podporno okolje.

Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana info@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani