Konferenco z naslovom »10 let delovanja na izboljšanju položaja invalidov preko zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije«, ki je potekala 7. junija v Sarajevu, je pripravil Sklad za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Bosne in Hercegovine v sodelovanju z Vlado Bosne in Hercegovine in Federalnim ministrstvom za delo in socialno politiko.
Gostitelj srečanja - Riad Kremić, v.d. direktorja Sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Bosne in Hercegovin
Namen konference je bila predvsem izmenjava mnenj, izkušenj, predstavitev zakonskih okvirjev, nadgradnja medinstitucionalnega in regionalnega sodelovanja. Udeležili so se je predstavniki ministrstva za delo in socialno politiko, sklada za profesionalno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, Varuha človekovih pravic, Zavoda za zaposlovanje, Sveta organizacij invalidov, različnih združenj invalidov, Karitas ipd.
Konferenca je bila razdeljen na 4 tematske sklope, kjer se je celovito predstavilo posamezna področja zaposlovanja invalidov, vlogo posameznih subjektov, tako javnih kot zasebnih, vladnih in nevladnih, preplet njihovega delovanja, krovno vlogo sklada, ki izvaja zakon ter dosežke, izkušnje in načrte. Ob koncu vsakega tematskega sklopa so bili podani poudarki ugotovitev, udeleženci pa so imeli možnost zastaviti vprašanja panelistom.
Med panelisti so bili tudi predstavniki organov, ki pokrivajo področje vzpodbujanja zaposlovanja invalidov v delu kvotnega sistema in vzpodbud v Republiki Hrvaški, Republiki Srbiji in Republiki Sloveniji. Tako je tudi Aleksandra Kuhar, vodja Oddelka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na skladu, predstavila organizacijski, zakonodajni in izvedbeni segment tega področja, s poudarkom na podrobnejši predstavitvi pristojnosti posameznih inštitucij, ki v Republiki Sloveniji delajo in sodelujejo na tem področju. Predstavila je tudi področno zakonodajo, njeno izvajanje, pogoje doseganja zastavljenih ciljev in stabilnosti kvotnega sistema, izkušnje iz prakse, ugotovljene nujne pogoje za uspešno izvajanje predpisov, prednosti določenih rešitev in razmišljanje o izboljšavah in spremembah, ki jih narekuje tudi praksa. Podobna je bila vsebina prispevka predstavnikov skladov preostalih treh držav udeleženk.
Predstavniki držav udeleženk so prepoznali podobna razmišljanja, cilje ter nenazadnje tudi izkušnje na področjih, na katerih je potrebno narediti dodatne premike in izboljšave. Ena izmed nalog prihodnosti je zagotovo povezati se z delodajalci, opolnomočiti jih, ne le za izpolnjevanje obveznosti ali uveljavljanje vzpodbud, temveč tudi za pridobitev potrebnih znanj za ustvarjanje zakonskih in mehkih pogojev za vključitev invalidov v delovno okolje. Potrebno bo tudi ustvarjanje medsebojnega povezovanja vseh zaposlenih.
