Kako vam je štipendija Ad future pomagala pri uresničevanju vaših sanj, da bi študirali v tujini?
Imel sem privilegij študirati v Veliki Britaniji tako na dodiplomskem študiju (Aberystwyth University), kot tudi na magistrskem (University of Oxford) in nazadnje tudi na doktorskem študiju (University of St Andrews). Čeprav je bila moja družina pripravljena financirati moj študij v tujini, si sami ne bi mogli privoščiti podpiranja sedmih let življenja in študija v Veliki Britaniji, zato bi brez podpore štipendije Ad Futura najverjetneje opravil le dodiplomski študij v tujini, kar bi me prikrajšalo za neverjetne izkušnje skozi magistrski in doktorski študij. Štipendija je imela posebno vlogo tudi pri doktorskem programu, saj me glavni mentor, ne glede na možnosti finančnega pokritja študija z lastne in družinske strani, ne bi sprejel brez možnosti dodatnega financiranja. Zato lahko brez težav trdim, da bi se moje sanje o študiju v tujini brez štipendije končale v Aberystwythu, brez izkustva magije Oxforda in St. Andrewsa, ki sta bistveno bolj odprla tudi moje trenutne karierne možnosti.

Kaj je največja prednost študija v tujini?
Nedvomno poznanstva. Prednosti študija v tujini je veliko, od izboljšanja jezikovnih veščin do drugačnih pristopov k podajanju znanja, ampak zame so bili največja prednost ljudje, ki sem jih spoznal med študijem. Znane tuje univerze pritegnejo širok nabor talentov z vsega sveta, kar se še posebej pozna na podiplomskih študijih, ko si kar naenkrat obkrožen z najbolj inteligentnimi in zagnanimi mladimi ljudmi, ki bi se jih lahko želel. In tako, ne glede na to, da bo moja karierna pot najverjetneje ostala v Evropski uniji, lahko skozi prijatelje in kolege brez težav sledim dogajanju po celotnem svetu - od Peruja, Čila, Združenih držav Amerike in Kanade, do Južne Afrike, Kenije, Madagaskarja in Avstralije in Singapurja ter Koreje.
Katera je vaša največja življenjska lekcija, ki ste se jo naučili zaradi študija v tujini?
Ne glede na neudobje, ki ga povzroči prostovoljen odhod iz domačega okolja v območja izven cone udobja, predvsem za introvertirance, kot sem jaz, se splača potrpeti. Začetek mojega dodiplomskega študija v Walesu je bil težak, saj sem se osredotočal samo na študij in se raje izmikal situacijam, v katerih bi bil izpostavljen prevelikemu številu ljudi, ter ostajal v svoji introvertirani coni udobja. S prehodom na magistrski študij sem se potrudil biti bolj družaben in najti načine, kako se ne bi zapiral vase, ter pridobil nekatere izmed najboljših prijateljev in poznanstev doslej. Ta izkušnja me je naučila, kako lahko izkoristim družabne dogodke in navežem stike, medtem ko si hkrati zagotovim čas zase in za polnjenje socialne baterije - do te mere, da me danes marsikdo zamenja za ekstrovertiranca.
Kaj pomeni izkušnja študija v tujini za vašo nadaljnjo karierno pot?
Pred začetkom doktorata sem že delal dobra štiri leta v Sloveniji in se je že takrat pokazalo, da mi izkušnja študija v tujini pride prav - tako pri zagotavljanju razgovorov kot pri službah z evropsko ali mednarodno komponento, predvsem pri raznih mednarodnih projektih, pogajanjih in delu v javni in državni upravi. Te izkušnje so mi pomagale oblikovati doktorat tako, da sem lahko ta študij izkoristil za poglabljanje in širjenje poznanstev na nivoju celotne Evropske unije na področju morskih okoljskih politik in direktiv. Dandanes imam tako dobro profesionalno mrežo poznanstev, skupaj z izkušnjami študija na nekaterih od najbolj priznanih univerz v Evropi, kar mi bistveno olajša iskanje zaposlitve, ne glede na to, da je moj profil zelo specificiran (kot običajno po doktoratu).
Kaj vam je/bo najbolj ostalo v spominu (anekdota, izkušnja iz študija v tujini)?
V sklopu doktorskega študija sem imel možnost sodelovanja v dodatnem programu Europaeum Scholars. Program je namenjen doktorskim študentom z 18 najboljših univerz v Evropi in se osredotoča na družboslovne teme, vezane na Evropo. Ta izkušnja definitivno izstopa, saj je omogočila sodelovanje na osmih seminarjih, organiziranih po celi Evropi skozi leto in pol. Medtem smo s skupino doktorandov delali na projekti za izboljšanje participativne demokracije v Evropi, kar je vključevalo serijo intervjujev z akademiki, mladimi voditelji "grassroots" iniciativ in nekdanjimi evropskimi komisarji, izvedbo delavnic ter razvoj igre (Madrid in Bruselj), ter končno predstavitev priporočil na zaključni konferenci. Sodelovanje in delo s temi zagnanimi doktorandi je bilo res navdihujoče in ena mojih najboljših izkušenj doslej.
Kateri je vaš največji dosežek povezan s študijem v tujini?
V sklopu in proti koncu doktorskega študija sem dobil možnost predstaviti rezultate svojega doktorata na tehničnem sestanku Marine Expert Group pri Evropski komisiji v Bruslju ter kot del Biodiversity Committee pri regionalni morski konvenciji za severovzhodni Atlantik (OSPAR). Tako sem lahko z odločevalci predebatiral dejanske implikacije raziskav in neposredno povezal študijske ter raziskovalne dejavnosti z realnim svetom.
Kje se vidite v prihodnosti?
Neposredno po doktorskem študiju sem si nabiral izkušnje v zasebnem sektorju, v konzultantskem podjetju ACTeon environment v Franciji. V zadnjih mesecih pa sem se vrnil v Slovenijo in sedaj delam kot sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer delam na naravovarstvenih politikah, predvsem obnovi narave in zaenkrat uživam v tem delu in doprinašanju naravovarstveni in okoljski politiki doma ter udejstvovanju v relacij do okoljskih politik EU Na daljši rok pa svojo karierno pot vidimali še naprej doma ali pa v različnih evropskih institucijah, kot so Skupno raziskovalno središče, Evropska okoljska agencija, Generalni-Direktorat za okolje ipd.
Kaj bi svetovali študentom, ki si želijo študirati v tujini ali se že opravljajo na študij v tujino?
Močno priporočam to izkušnjo. Če se šele odločate za študij v tujini, bi svetoval dober premislek glede tega, kam bi se odpravili. Običajno so najprestižnejše univerze najprivlačnejše, a med njimi so jasne razlike v tem, v čem so res najboljše in kasneje v karieri bodo ljudje na vašem področju poznali univerze, ki so na tem specifičnem področju najboljše, ne glede na njihov splošni prestiž. Prav tako je pomembno vedeti čim več o kraju, kamor se odpravljate. Kakšno je vreme? Kakšne so prometne povezave? Kakšne so možnosti za hobije, ki jih že imate ali pa jih želite razviti? Če pa se že odpravljate v tujino, potem pa svetujem, da se ne bojite izpostavljati in stopiti iz cone udobja.

