»Med študijem sem imel priložnost poglobiti svoje znanje na področjih prava EU in mednarodnega zasebnega prava, kar v Sloveniji ne bi bilo mogoče (denimo pravo ekonomske in monetarne unije, evropsko konkurenčno pravo, primerjalno korporacijsko pravo, mednarodno reševanje gospodarskih sporov, evropsko pravo varstva okolja). Prav tako me je na podlagi kakovostne prijave, ocen in ustnega razgovora komisija izbrala za udeležbo na programu »Masters Honours Research Track«, kjer smo akademsko in motivacijsko izstopajoči študentje dobili priložnost poglobiti svoje znanje v okviru dodatnih predmetov s področja pravne znanstvene metodologije. Posledično sem moral pripraviti metodološko zahtevnejšo magistrsko nalogo.«
Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij v tujini, in kako je štipendija Ad futura vplivala na to odločitev?
Za študij v tujini sem se odločil na podlagi spodbud dveh asistentov na ljubljanski Pravni fakulteti ter zaradi okostenelosti magistrskega študija prava v Sloveniji. Možnosti za specializacijo ter nabor izbirnih predmetov s področja prava EU so v Sloveniji namreč nekoliko omejene.
Možnost pridobitve štipendije Ad futura je mojo odločitev močno olajšala, saj so cene življenjskih stroškov na Nizozemskem (zlasti najemnine) zelo visoke. Kljub temu da sem v Sloveniji opravljal študentsko delo in sem imel svoje prihranke, mi brez štipendije Ad futura najbrž ne bi uspelo mirno priti skozi mesec.
Kako ste izvedeli za štipendijo Ad futura?
Prvič sem za štipendijo Ad futura izvedel od kolega, ki se je že pred več kot šestimi leti odpravil na študij v London. Ko sem tudi sam začel razmišljati o magistrskem študiju v tujini, sem se takoj spomnil na štipendijo Ad futura, udeležil pa sem se tudi dogodka Društva Vtis, kjer je bila štipendija Ad futura jasno predstavljena s strani predstavnikov JŠRIPS RS.
Kako se je študij v tujini razlikoval od vaših pričakovanj – tako akademsko kot kulturno?
Akademsko je moja pričakovanja pravzaprav presegel. Pričakoval sem, da bo kakovost študija višja, kot je ta v Sloveniji, saj je organizacija dela v manjših skupinah bila povsem drugačna. Prav tako je bila višja intenziteta dela, a je na to delno vplivalo dejstvo, da sem bil sprejet v Master's Honours Research Track (MHRT), ki mi je z drugim semestrom prinesel za dodatnih 15 ECTS obštudijskih obveznosti. V vsakem primeru sem bil zelo zadovoljen s širino in globino pridobljenega znanja pri rednih študijskih obveznostih, prav tako pa so mi tudi metodološki predmeti v okviru MHRT odprli povsem novo dimenzijo znanja.
Kulturno gledano je bila učilnica precej bolj raznolika, kot sem predvideval. Kljub temu da je Univerza v Maastrichtu znana kot najbolj mednarodna univerza na Nizozemskem si nisem predstavljal, da bo toliko mednarodnih študentov, ki ne prihajajo iz neposredne bližine (Nemčije, Belgije), ampak tudi iz južnoameriških držav in Azije.
Kateri trenutek na študiju v tujini vam je najbolj ostal v spominu?
Gotovo zagovor magistrske naloge, ki sem ga opravil v okviru MHRT. Presenetilo me je, da v Maastrichtu sicer zagovor magistrskega dela ni obveznost vseh študentov, ampak le za študente, ki smo bili sprejeti na MHRT. Deljenje vrhunca svojega akademskega dela s kolegi z MHRT je bilo posebej svečano, prav tako je bilo zelo koristno poslušati komentarje na naše predstavitve s strani metodologov, mentorjev in kolegov.
Kakšne so bile vaše največje prednosti kot štipendist Ad future – poleg finančne podpore?
Ravno zaradi finančne podpore sem se lahko res posvetil študiju in akademskemu področju. Sicer sem občudoval sošolce, ki so za kritje stroškov bivanja opravljali študentsko delo, vendar jim tega nisem zavidal, saj so bili občasno prisiljeni tehtati med akademskim uspehom in delom za (bolj udobno) preživetje.
Kako je študij v tujini prispeval k vaši karierni poti in osebni rasti?
Pred odhodom na študij v tujino sem opravljal študentsko delo pri mednarodni odvetniški pisari, kjer je precej zaposlenih imelo takšne ali drugačne izkušnje s študijem v tujini. Glede na naravo zadev, s katerimi sem se srečeval pri delu, sem zaključil, da lahko z vsebinskega vidika študij v tujini pomembno prispeva k mojemu razumevanju prava EU ter slovenske zakonodaje, ki implementira pravo EU. Poleg tega je študij v tujini pomagal na poti k zaposlitvi v tej isti odvetniški pisarni, saj imajo pri zaposlovanju prednost kandidati, ki so opravili t. i. LL. M. (magistrski študij prava) ali vsaj izmenjavo v tujini.
Študij v tujini je pomembno pripomogel tudi k osebnostni rasti. Poleg mnogih novih pridobljenih poznanstev in prijateljstev sem (kot Ljubljančan) tokrat prvič živel »na svojem«, prav tako pa sem prvič živel skupaj s svojim dekletom, s katerim sva si delila stroške. Oba sva se namreč odločila za študij v tujini, po srečnem naključju pa je prav Univerza v Maastrichtu ponujala študijska programa, ki sta zadovoljila najine različne interese.
Bi se še enkrat odločili za študij v tujini? Zakaj?
Nedvomno bi se še enkrat odločil za študij v tujini, zaradi dveh razlogov. Prvič, v Sloveniji nikoli ne bi pridobil znanja, ki sem ga lahko pridobil v Maastrichtu. S pridobljenim znanjem so se mi odprla marsikatera vrata, ki bi sicer ostala zaprta. Poleg tega pa sem spoznal veliko novih ljudi ne le iz celotne Evrope, ampak tudi širše. Tudi samo mesto je ponujalo visoko kakovost življenja in dobre pogoje za študij (več univerzitetnih knjižnic, čitalnice na fakulteti, bližina vsega potrebnega).
Kateri nasvet bi dali nekomu, ki razmišlja o prijavi na štipendijo Ad futura, pa ni povsem prepričan?
Vsem potencialnim kandidatom bi svetoval, da se čim prej seznanijo z merili in akademskimi dosežki, ki štejejo. Le tako si lahko zadenejo študijski dosežek, ki ga morajo doseči – z vztrajnostjo in odločnostjo je mogoče doseči vse. Nikakor pa naj vas od prijave ne odvrne misel, da je proces kompleksen – JŠRIPS RS je zelo odziven in z veseljem odgovori na vsa vprašanja, tako da z malo volje in sistematičnosti tudi izpolnjevanje vloge ni niti približno tako zakomplicirano, kot se zdi.
Kaj ste se o sebi naučili med študijem v tujini, kar vas je najbolj presenetilo?
Naučil sem se, da mi pravzaprav precej bolj ustreza intenzivno delo za dva do tri predmete na dva meseca kot pa opravljanje celoletnih ali polletnih predmetov v Sloveniji. V tujini sem se lahko namreč dosti bolj osredotočil na dva predmeta v posameznem ocenjevalnem obdobje (ki traja dva meseca) in pridobil tudi precej poglobljeno znanje, kot sem ga pridobil v Sloveniji. Doma namreč sprotno delo praviloma ni tako učinkovito, saj ljudje pogosto pozabimo podrobnosti, o katerih smo brali pred 10 meseci in smo tako na neki način prisiljeni v kampanjski sistem učenja, ki mi osebno resnično ne ustreza.
Kaj bi danes glede študija v tujini morda naredili drugače?
Glede študija v tujini bi spremenil kvečjemu to, da bi se zanj odločil že prej, saj sem v Maastrichtu imel izjemno izkušnjo, tako po akademski kot tudi po osebni plati.
