»Študirala sem na zelo specifičnem magistrskem programu – Podnebne spremembe (kolikor vem, je med redkimi na svetu). Ta tema me je zelo zanimala in me še danes, zato sem zelo hvaležna za priložnost študija na UCPH. Izkusila sem tudi danski univerzitetni sistem, ki se v marsičem v pozitivnem smislu precej razlikuje od slovenskega.«
Kako vam je štipendija Ad futura pomagala pri uresničevanju vaših sanj, da bi študirali v tujini?
Svoj magistrski študij sem opravila v Kobenhavnu na Danskem, ki slovi po visokem življenjskem standardu, hkrati pa tudi po visokih najemninah in drugih življenjskih stroških. Zato je bila finančna podpora, ki sem jo prejela preko štipendije Ad futura, zelo dobrodošla.
Kaj je največja prednost študija v tujini?
Zame osebno je bila največja prednost to, da sem lahko študirala, kar me je najbolj zanimalo – podnebne spremembe. V Sloveniji namreč ni obstajal noben magistrski program, ki bi se osredotočal na to tematiko, zato mi je študij v tujini omogočil, da sem se lahko odločila za karierno pot, ki me je najbolj zanimala, ne za tisto, ki je bila na voljo v Sloveniji.
Katera je vaša največja življenjska lekcija, ki ste se jo naučili zaradi študija v tujini?
Znajti se v nepredvidljivih položajih, naučiti se reševati različne probleme, biti prilagodljiv in znati potegniti iz položaja le najboljše. Vse to se človek seveda lahko nauči tudi, če študira doma. Vendar menim, da s študijem v tujini stopiš iz območja udobja in posledično je proces učenja teh življenjskih lekcij hitrejši in intenzivnejši, kar pa je za prihodnost lahko nadvse koristno. Na trenutke je lahko študij in življenje v tujini stresno in težko, vendar ogromno lepih in nepozabnih izkušenj to več kot odtehta.
Kaj pomeni izkušnja študija v tujini za vašo nadaljnjo karierno pot?
Študij v tujini mi je omogočil znanje in izkušnje iz zelo specifičnega področja, saj na svetu ne obstaja veliko študijskih programov podnebnih sprememb. Zato menim, da mi pridobljena izobrazba na nadaljnji karierni poti lahko precej koristi.
Kaj vam je/bo najbolj ostalo v spominu (anekdota, izkušnja iz študija v tujini)?
Lepih spominov je ogromno, večinoma pa so vezani na ljudi, ki sem jih med študijem spoznala. Veliko je bilo druženja, piknikov, zabav, izletov, pa tudi igranja družabnih iger, gledanja filmov, raziskovanja Kobenhavna, Danske in širšega območja. Prijetno me je presenetila tudi danska akademska kultura, profesorji študente obravnavajo kot sebi enakovredne, veliko je skupinskih projektov, profesorji močno spodbujajo, da študentje izražajo svoje ideje, zelo pestro je tudi obštudijsko življenje.
Kateri je vaš največji dosežek povezan s študijem v tujini?
Očiten odgovor na to je pridobljena magistrska izobrazba. Vendar mislim, da je enako pomemben proces, ki je pripeljal do tja: že sama prijava na študijske programe v tujini je lahko precej zapletena, poleg tega pa tudi iskanje nastanitve, urejanje administrativnih zadev, selitev, tudi sam študij pogosto ni lahek zalogaj. Poleg tega prideš v popolnoma neznano okolje, obkrožen si z ljudmi, ki jih ne poznaš. Ampak na koncu ti ostanejo zelo lepi spomini, izkušnje in pridobljeno novo znanje. Zame je tako največji dosežek to, da sem zadovoljna s celotno izkušnjo in da imam na ta čas lepe spomine.
Kje se vidite v prihodnosti?
Po končanem študiju sem se preselila nazaj v Slovenijo, zaenkrat pa ne načrtujem nove selitve v tujino. Mislim, da sem zaradi nekaj let, preživetih v tujini, začela še bolj ceniti Slovenijo, predvsem našo naravo, in gozdove, kar sem med študijem na Danskem zelo pogrešala. Trenutno sem zaposlena na ministrstvu, kjer se ukvarjam s področjem podnebnih politik in še naprej bi želela delati tu.
Kaj bi svetovali študentom, ki si želijo študirati v tujini ali se že opravljajo na študij v tujino?
Če si želite študirati v tujini, vam svetujem, da sledite svojim sanjam. Seveda vsak lahko pomisli na nekaj ovir, ki bi jim lahko prišle na pot ali selitev v tujino preprečile. Vendar obstajajo možnosti, ki takšne ovire lahko omilijo (kot je štipendija Ad Futura, ki finančno lahko zadeve zelo olajša, poleg tega je danes ogromno možnosti, preko katerih lahko komuniciramo z nekom na drugem koncu sveta). Mislim tudi, da je zelo koristno, če se na študij in selitev začnete pripravljati že zgodaj (že sama izbira univerz in programov lahko dolgo traja (svetujem, da se prijavite na več programov), pred odhodom je treba urediti še kakšne administrativne zadeve, najti nastanitev (toplo vam polagam na srce, da imate zagotovljeno nastanitev pred prihodom v državo, če je to le možno. Poleg tega bodite predvsem pri najemanju pazljivi na morebitne nevarnosti, prevare itd.) ... V obzir vzemite tudi to, da so roki za prijave na študijske programe lahko zelo različni, tudi znotraj Evrope (npr. na Finskem je rok že januarja/februarja).
Glede spoznavanja novih ljudi in sklepanja prijateljstev svetujem naslednje: zdi se mi, da velja, da kogar spoznaš na začetku, s tem se boš med študijem v tujini tudi najbolj družil. To ni vedno res, lahko pa ustvari še dodaten pritisk ob spoznavanju novih ljudi med že tako stresnimi prvimi dnevi. Svetujem, da se udeležiš t. i. dnevov dobrodošlice in raznoraznih družabnih dogodkov v prvih dneh oz. tednih, vendar si ne ustvarjaj dodatnega pritiska s takšnimi skrbmi. Poleg tega imej v mislih, da imajo vsi tuji študentje na začetku podobno izkušnjo kot ti. Vsi so prišli v drugo državo, kjer verjetno ne poznajo nikogar. Zato je vse skupaj veliko lažje, če si med seboj stojite ob strani, si pomagate, se podpirate, to pa je potem tudi dobra izkušnja povezovanja.
Ne nazadnje pa svetujem še to, da se enostavno prepustite toku, uživate v tej izkušnji, ker vas bo spremenila in vam pustila ogromno lepih spominov in prijateljstev, ki bodo ostala tudi po študiju in selitvi. Izkoristite priložnosti, ki vam pridejo na pot, izkoristite čas, ki ga imate tam, raziskujte, predajte se tej izkušnji.
Za konec pa bi le še delila pesem skupine Green Day, ki bi bila lahko napisana prav za nekoga, ki se odpravlja na študij v tujino. Naslov pesmi je »Good Riddance«, kar bi lahko v slovenščino prevedli kot »Dobro, da je šlo.« Srečno!
