»To je bil edini program v Evropski uniji v angleščini, ki je trajal zgolj eno leto in bil specializiran v založništvo, tako da sem presrečna, da sem ga imela priložnost izkusiti.«

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij v tujini, in kako štipendija Ad futura vplivala na to odločitev?

Za štipendijo sem vedela že v srednji šoli, saj je bila za mnoge izmed mojih sošolcev edini način, da so se lahko odpravili na študij v tujino. Za tiste, ki smo se odločali za družboslovne smeri dodiplomskega študija, žal ni prišla v poštev, sem se pa takoj, ko sem začela razmišljati o magisteriju, začela pripravljati tudi na pogoje za štipendijo Ad futura. Razmišljala sem namreč, da je to enkratna priložnost, saj tovrstne finančne podpore brez štipendije ne bi imela. Študij v tujini pa je vseeno manj dosegljiv kot študij pri nas, zato sem si take posebne izkušnje seveda želela. Posledično sem začela iskati programe, ki bi me zanimali, ki bi jih štipendija krila in ki bi mi omogočali pridobivanje delovnih izkušenj ter lažji prehod iz študija v življenje po njem.

Kako se je študij v tujini razlikoval od vaših pričakovanj – tako akademsko kot kulturno?

Pričakovanja je presegel. Seveda je tujina širok pojem, saj ima že vsaka država, pa tudi vsaka univerza svoj pristop do študija. Ker sem dodiplomski študij delala na Nizozemskem, sem bila že utečena, kar se tiče življenja v tujem okolju, kjer nikogar ne poznam, vendar pa mi je univerza v celotnem procesu stala ob strani. Za razliko od podobnega študija v Sloveniji sem na Irskem, pa tudi v Pragi in na Nizozemskem zaznala, da za preverjanje znanja raje uporabljajo načine, ki zahtevajo od študenta razmislek - kritični pregled in sposobnost utemeljevanja - kar pomeni, da izpite pogosto v celoti nadomestijo eseji, projekti in predstavitve. Ker mi tak način veliko bolj odgovarja, sem v njem izjemno uživala. Obenem je število predmetov, ki jih imaš lahko na semester, omejeno, zaradi česar je dela za študij relativno malo, posledično pa se lahko »prosti čas« izkoristi za pridobivanje dodatnega znanja, ki ga univerza ponuja skozi svoje dejavnosti in socialne povezave. Zaradi tega sem lahko prevzela več pripravništev, ki so mi omogočila, da sem svoje teoretsko znanje prenesla tudi v prakso. To je bilo najbolj brezstresno leto mojega življenja, čeprav sem se študiju posvetila 100-odstotno in ob njem redno sprejemala še dodatne stvari.

Kateri trenutek na študiju v tujini vam je najbolj ostal v spominu?

Med »božičnim tednom« je pri petih stopinjah Celzija mimo mojega okna hodilo na stotine irskih študentov v kratkih hlačah in minikrilih z božičnimi kapicami na glavi. Ali pa, ko je študentska skupnost na univerzi organizirala »sex toy bingo«, s čimer je poleg zabave osveščala mlade o varni spolnosti ter užitku in denar od kart donirala v dobre namene. Za državo, v kateri ima katoliška cerkev še zmeraj veliko moč in podporo, se mi zdi kaj takega neverjetno napredno.

Kakšne so bile vaše največje prednosti kot štipendist Ad future – poleg finančne podpore?

Težko se je izogniti finančni podpori, saj je ta tista, ki v bistvu omogoči celotno izkušnjo. Brez nje ne bi mogla študirati v tujini, če bi bila podpora manjša, pa se ne bi mogla v celoti posvetiti študiju, saj je življenje v večini mest na tej točki že tako drago, da moraš delati skoraj polni delovni čas, da si ga lahko sploh privoščiš. Brez štipendije Ad futura se ne bi mogla vključiti v lokalno življenje, saj si ne bi mogla privoščiti obiskovanja kulturnih dogodkov in pivnic ter številnih izven šolskih dejavnosti, kot je npr. planinski klub, delavnice samoobrambe in plesa. Obenem ne bi mogla dobiti neprecenljivih delovnih izkušenj skozi razna pripravništva, ki jih brez finančne podpore prav tako ne bi mogla sprejeti, saj jih je bila večina bolj ali manj pro bono.

Kako je študij v tujini prispeval k vaši karierni poti in osebni rasti?

Pokazal mi je možnost alternativnega pristopa k učenju in življenju, za kar sem neizmerno hvaležna. Obenem sem na Irskem spoznala veliko ljudi, ki delujejo na mojem področju in za katere upam, da bomo sodelovali tudi v prihodnosti. Hkrati pa sem se naučila tudi, da zmorem stvari, ki so se mi pred tem zdele nepredstavljive in da, strah, ki se pojavi pred vsako neznano situacijo, ni kazalnik ničesar.

Bi se še enkrat odločili za študij v tujini? Zakaj?

Absolutno, še tisočkrat. Šele, ko zapustiš dom, sprevidiš, kaj ti je dal. Obenem pa tudi, da ta veličastna tujina, o kateri zmeraj govorimo, predstavlja precej kompleksno množico boljših in slabših stvari. Pomembno je iti iz območja udobja, spoznati druge kulture, druge načine delovanja, sprevideti, kako majhen, a kako velik, je vsak posameznik. Da ti drugo perspektivo, kar je že samo po sebi neprecenljivo.

Kateri nasvet bi dali nekomu, ki razmišlja o prijavi na štipendijo Ad futura, pa ni povsem prepričan?

Ponovno pravim absolutno! Pomembno je le, da se o tem razmišlja vnaprej, saj pogoji zahtevajo rezultate, ki jih ne moreš dobiti čez noč.

Kaj ste se o sebi naučili med študijem v tujini, kar vas je najbolj presenetilo?

Da mi sistem univerze ustreza veliko bolj od sistema umetniške akademije, na katero sem hodila prej. Da sem lahko brez izpitov, za katere si moram zapomniti neznasko količino informacij, prav tako lahko dobra, če ne še boljša študentka. In da imam ravno zaradi vseh teh izkušenj veliko širine, ki je ni treba podcenjevati. Ne glede na dosežke tiste, ki bodo iskali nove sodelavce, pogosto najbolj zanima oseba, s katero bodo imeli opravka, in če si zanimiv, širok ter poln izkušenj, bo to velikokrat pretehtalo ocene in priznanja.

Kaj bi danes glede študija v tujini morda naredili drugače?

Prav nič.