Ema Breščak je v sklopu magistrske naloge pod mentorstvom prof. Annette Broderick raziskovala prehrano glavate karete na Cipru ter izsledke povezala z vplivom podnebnih sprememb in prilova na to populacijo. Študij v tujini ji je omogočil tudi terensko odpravo v Kenijo, kjer so sledili afriškim hijenskim psom in na gori Kenya popisovali ptičje in rastlinske vrste.

Foto: Osebni arhiv

Kako vam je štipendija Ad futura pomagala pri uresničevanju vaših sanj, da bi študirali v tujini?

Odločitvi za magisterij v Veliki Britaniji je poleg navdušenja sledila tudi velika finančna skrb. Pred začetkom študija sem se prijavila na dva štipendijska razpisa, prvi je bil Ad futura, drugi pa štipendija Univerze v Exetru (Global Excellence Scholarship). Brez pridobitve obeh štipendij se zagotovo ne bi odpravila na študij v tujino, saj bi bil to prevelik finančni zalogaj. Ad futuri sem res iskreno hvaležna, saj mi je prav ta štipendija v večji meri omogočila študij na mojem izbranem programu – MSc Conservation and Biodiversity na Univerzi Exeter.

Kaj je največja prednost študija v tujini?

Nobena univerza ni popolna, prav tako ni popolnega programa in verjamem, da lahko tudi v Sloveniji študent pridobi neprecenljive izkušnje. Tujina pa ti predvsem odpre oči za številne možnosti udejstvovanja na izbranem področju. V jugozahodni Angliji je recimo izredno razvito področje morske biologije. Univerza v Exetru mi je ponudila unikaten izbor predmetov, obilo praktičnega terenskega dela, številna dodatna izobraževanja, tako na terenu kot v laboratoriju in v obliki seminarjev ter ne nazadnje mrežo svetovno priznanih strokovnjakov s področja morske biologije, populacijske ekologije in statistike. Študijski sistem je seveda drugačen kot doma, z večjim poudarkom na samostojnem raziskovanju, kar mi je osebno izredno odgovarjalo. Veliko je drobnih sprememb, ki te kot mladega človeka malce preizkušajo, predvsem pa oblikujejo. Zame osebno pa so največja prednost študija v tujini na novo spletena prijateljstva, ki sežejo čez državne meje in kontinente. Res me veseli, da sem postala del mednarodne znanstveno - raziskovalne skupnosti.

Kaj vam je/bo najbolj ostalo v spominu (anekdota ali izkušnja iz študija v tujini)?

Nikoli ne bom pozabila razredne terenske odprave v Kenijo. Tega, kako smo ob petih zjutraj z raziskovalcem Dedanom Ngatia, vodjo projekta Wild Dog and Cheetah Project, zasledovali afriške hijenske pse s pomočjo satelistske telemetrije, in na koncu naleteli na cel trop, zraven pa še na nepričakovan trop hijen, kar nam je omogočilo zanimivo vedenjsko študijo. Ali pa celodnevnega pohoda na goro Kenyo, kjer smo popisovali ptičje in rastlinske vrste, na poti navzdol pa smo se – neprostovoljno in hihitaje - dričali po blatu. Pa vsi večeri ob ognju, ko smo si pripovedovali zgodbe, jedli čapatije in strastno debatirali o raznih bioloških problematikah.

Katera je vaša največja življenjska lekcija, ki ste se jo naučili zaradi študija v tujini?

Magisterij mi je odprl vrata v svet znanosti in kljub temu, da se sliši malce »pocukrano«, sem se v tem letu predvsem počasi zaljubila v raziskovanje - v vse vzpone in padce na raziskovalni poti, v dejstvo, da včasih vlagaš in vlagaš, pa ni vidnega rezultata, v frustrirajoč, a izjemno nagrajujoč proces analize lastnih podatkov. Naučila sem se marsičesa, od tega da je smrad razkrajajoče želve eden najbolj neprijetnih in neznosnih vonjev, kar sem jih kadarkoli izkusila (svojo magistrsko nalogo sem opravila na temo prehrane glavatih karet na Cipru, kar je vključevalo obilo laboratorijskega dela), do pomembnosti pravih prijateljstev in blagodejnosti rednega plavanja v mrzlem Atlantskem oceanu, pa do tega, da je raziskovanje dolga, vijugasta, strma, utrudljiva pot s čudovitimi razgledi. Meni najljubša lekcija pa še vedno traja. To je spoznanje, da se večina meni najljubših in najlepših reči zgodi izven moje cone udobja, zato pogumno “rinem” naprej.

Foto: Osebni arhiv

Kaj pomeni izkušnja študija v tujini za vašo nadaljnjo karierno pot?

Tekom magisterija sem odkrila svojo strast za raziskovanje, zato nameravam v prihodnjih letih poiskati ustrezen doktorski projekt. Zanima me področje morske biologije, predvsem populacijska dinamika ogroženih vrst, prehranska ekologija in varstvena biologija. V karierni navdih so mi predvsem izjemne raziskovalke, ki sem jih spoznala v času magisterija, med njimi tudi moja mentorica prof. Annette Broderick in vsestranska raziskovalka dr. Emily Duncan ter moje drage magistrske kolegice.

Kateri je vaš največji dosežek povezan s študijem v tujini?

Najbolj pričakovan odgovor bi bil gotovo to, da sem uspešno zaključila magisterij, pridobila najvišjo možno oceno in se poleg študija udejstvovala v različnih društvih in organizacijah. Med drugim sem po zaslugi udeležbe na raziskovalnem taboru tekom magisterija, zdaj del organizacijskega komiteja za raziskovalni tabor Students for Rivers Camp Neretva 2024. Vendar bi sama raje izpostavila to, da sem pridobila širino, ne le kot raziskovalka, biologinja, znanstvenica, ampak kot človek. Študij mi je dal to “začetno brco”, da se zdaj pogumno odločam na podlagi strasti in zanimanj.

Kje se vidite v prihodnosti?

Znanstveno raziskovanje je vsekakor moja velika strast in v prihodnosti si želim razvoja in še več izkušenj na tem področju. Veseli pa me tudi delo z ljudmi, in ker mora znanost vedno biti dostopna, se mi zdi področje znanstvene komunikacije izredno zanimivo in vse bolj pomembno. Pri svojem delu si predvsem želim terenskega raziskovanja, mednarodnega sodelovanja, interdisciplinarnosti in navdihujoče ekipe, ki verjame, da tudi majhna dejanja pripomorejo k spremembi na bolje.

Kaj bi svetovali študentom, ki si želijo študirati v tujini, ali se že opravljajo na študij v tujino?

Študij v tujini je čudovita izkušnja, a tudi večplastna preizkušnja. Če se še odločate – vredno je! Če se že odpravljate - bodite odprti do novih pogledov, kultur, pograbite čim več priložnosti, pustite si veliko prostora za rast, sprašujte vprašanja, naj vas ne bo strah biti “najbolj neumna” oseba v sobi. Ne glede na to, ali ste v tujini za pol leta, eno ali pet let, vlagajte v svojo skupnost, saj veste, kaj pravijo, potrebna je mala vas. In še dva nasveta: spremembe niso vedno prijetne, so pa neizogibne. Zavrnitev je preusmeritev.

Foto: Osebni arhiv