Študenti / Delodajalci / Izobraževalne ustanove / Novice / 09 Dec 2020

Študenti izdelali 3D model koreninskega sistema oljke

V sklopu projekta Študentski inovativni projekti za družbeno korist so se študenti Univerze v Ljubljani ukvarjali z določitvijo lokacije korenin oljke in tako pridobivali nove kompetence in veščine.

Projekt Določitev lokacije korenin oljke je z uporabo inovativnega, problemsko naravnanega in skupinskega pristopa s sodelujočimi študenti ter ob sodelovanju Inštituta za oljkarstvo povezal agronomska in arheološka znanja v korist manjše porabe vode za potrebe namakanja in ohranjanja vodnih virov v Slovenski Istri.

Oljka je zelo odporna na sušo, kar je ena od njenih pomembnih lastnosti, a hkrati je tudi dobro odzivna na namakanje. V Slovenski Istri se soočajo s trajnim pomanjkanjem vodnih virov za namakanje in vsako namakanje je potrebno načrtovati skrbno s čim večjo učinkovitostjo rabe vode. Zaradi podnebnih sprememb in pritiskov na vodne vire je potreba po učinkovitejši rabi vode v kmetijstvu postala aktualna. EU zakonodaja, preko Okvirne vodne direktive, teži k cilju trajnostnega urejanja voda in še posebej k učinkovitejši rabi oz. manjši porabi vode. Ena pomembnih informacij pri natančnem namakanju, ki je osnova za bolj trajnostno naravnano rabo vode pri namakanju, je lokacija oz. razširjenost korenin namakane rastline.

Namen projekta je bilo ugotoviti primernost neinvazivnih metod za ugotavljanje arhitekture oljčnih korenin v pogojih naravnih danosti Slovenske Istre.

Pri 33 let stari oljki sorte 'Leccino' na lokaciji Školarice nad Koprom so najprej izvedli meritve z georadarjem, s pomočjo katerih so določili diskontinuitete v talnem profilu. V nadaljevanju so oljko izkopali z arheološko metodo in s pomočjo slikanja z brezpilotnim letalnikom določili lokacijo korenin. Hkrati so v rastru vzorčili tla za fizikalne in kemijske lastnosti, da bi s pomočjo kasnejših analiz lahko ugotovili heterogenost tal, nastalih na flišu. Vseskozi so v talnem profilu evidentirali tudi morebitne ostanke antropogenega izvora in dodatno vzorčili tla v neposredni okolici korenin, za preverjanje vpliva rasti korenin na tla.

Ob izkopu korenin so ugotovili, da je prva plast korenin v smeri, kjer oljka ni imela konkurence drugih rastlin, zelo plitvo pod površjem (10-15 cm) in da se te korenine razraščajo v širino do 6 m, kar je precej preseglo obseg krošnje. Po drugi strani so se korenine na tisti strani, kjer so bile sosednje oljke, ustavile na meji krošnje. Del korenin v nadaljevanju debla je dosegel globino 1,6 m. Korenine v večjih globinah so bile enakomerno razporejene okoli drevesa brez vidnega vpliva prisotnosti ali odsotnosti okoliških dreves. Korenine so sledili do premera 2-3 mm, izkop tanjših ni bil več mogoč.

Atraktivne akcije v raziskavah, kar dobro dokumentiran izkop celotnega koreninskega sistema drevesa, kot je bil izveden v projektu ŠIPK, vzpodbudi zanimanje in prinese dopolnjevalni učinek v razumevanju kompleksnejšega sistema (npr. zakaj je pomembno, kje merimo vsebnost vode v tleh pri upravljanju namakanja). Terenski del projekta je tako imel vlogo vzpodbujanja zanimanja za nove informacije in znanje ter promocijo različnih področij znanosti med slovenskimi oljkarji in tudi med ostalo laično javnostjo.

Delni rezultat projekta je viden v izdelanem 3D modelu koreninskega sistema oljke, ki je lepo predstavljen v spodnjem videu.

Program ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist) študentom omogoča, da pridobijo praktične izkušnje že v času študija. Pod vodstvom mentorjev iščejo inovativne rešitve za izzive negospodarskega sektorja v lokalnem in regionalnem okolju.

Vabljeni k ogledu tudi preostalih projektov.

Program PKP sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana info@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani