Zaposleni / Delodajalci / Posamezniki / Novice / 06 Nov 2020

Upočasnimo se, da bomo bolj učinkoviti

Spletna konferenca Stari, ASI v ravnovesju? - Vsakodnevno iskanje harmonije med poklicnim in zasebnim življenjem

4. in 5. novembra 2020 smo na skladu v sklopu projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI) uspešno izvedli prvo spletno konferenco Stari, ASI v ravnovesju?, ki je privabila več sto predstavnic in predstavnikov podjetij ter drugih organizacij. Vsak izmed nadvse zanimivih gostov je dodal svoj pogled ter podal koristne nasvete, kako najti harmonijo med poklicnim in zasebnim življenjem.

Kako vzpostaviti novo ravnovesje med delovnim vsakdanom in prostim časom v trenutnih razmerah, ko smo prisiljeni k omejitvi medosebnih stikov, obiskovati dogodke na daljavo, delati od doma? Dr. Miha Mazzini, dr. Željko Ćurić, Carl Honore, Nigel Marsh, Maja Golob, dr. Damjana Pondelek so nam pokazali različne vidike, kako razumeti stres in ga upravljati, kako prevzeti nadzor in odgovornost za svoje življenje, kako »upočasniti«, da bomo bolj učinkoviti, zakaj prihaja do izgorelosti in zgaranost ter kako ju prepoznati in preprečiti ter konkretne praktične nasvete za uspešnejše usklajevanje med delom in zasebnim življenjem. Z letošnjo konferenco opozarjamo na potrebo po vpeljavi zdravega življenjskega sloga na vseh področjih v naš vsakdan, saj je kumulativni učinek le tega najbolj razviden v kasnejših letih in se odraža v našem fizičnem počutju, zadovoljstvu in nenazadnje tudi pripravljenosti delati dlje.

Konferenco je z video nagovorom otvoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je izpostavil: »Ena ključnih prioritet ministrstva je prav krepitev vloge in sodelovanje starejših v družbi, še posebej na trgu dela. Prepričan sem, da so starejši zaposleni vir bogatega znanja in izkušenj, ki lahko podjetjem večajo konkurenčno prednost. Zato prepoznajmo njihov potencial in jim ponudimo takšno delovno okolje, ki jih bo spodbujalo k nadaljnjemu razvijanju njihovih kompetenc. Ministrstvo za delo bo tudi v prihodnjih letih aktivno podpiralo projekte, kot je ASI«. Dodal je še: »Posebej bi izpostavil tudi skrb za duševno zdravje zaposlenih, da bodo kljub negotovosti ter različnim čustvom, ki jih doživljajo, še vedno ostali zadovoljni in motivirani. Trenutne razmere nas kličejo k vpeljavi sprememb za bolj uravnoteženo in izpolnjujoče tako poklicno kot zasebno življenje«.

Irena Kuntarič Hribar, direktorica sklada, je udeležence nagovorila na koncu prvega dneva konference. Najprej je pohvalila zaposlene na projektu ter izpostavila dosedanje dosežke projekta. Podjetjem pomagamo s finančnimi spodbudami za krepitev kompetenc starejših zaposlenih, izvedli smo preko 40 delavnic za kadrovike, kjer pridobijo znanja za upravljanje starejših zaposlenih, prejšnji teden smo posodobili katalog ukrepov z novimi primeri, ki nastajajo v slovenskih podjetjih in so ostalim podjetjem lahko v pomoč pri vpeljavi ukrepov v njihova podjetja tudi več kot 50 zaposlenim smo že podelili starejšim prijazno podjetje. Direktorica je napovedala tudi objavo novega razpisa za podjetja za sofinanciranje usposabljanj za krepitev kompetence starejših zaposlenih, ki bo tudi prvi razpis na skladu, ki bo v celoti elektronski. Zaključila je z zahvalo, ker uspešno zgodbo o starejših zaposlenih ustvarjamo skupaj, z malimi koraki delamo velike spremembe, ki že kažejo učinke.

Carl Honoré je v svojem predavanju predstavil alternativo zasvojenosti s hitrostjo, za katero pravi, da povzroča škodo našemu počutju, odnosom in delu. Na podlagi znanstvenih dokazov in osebnih izkušenj je predstavil koristi »upočasnitve« na različnih področjih kot so: zdravje, spolnost, skrb za otroke in nenazadnje delo. Pri slednjem je posebej izpostavil dejstvo, da iz zaposlenega lahko iztisnemo le toliko, kolikor je zmožen narediti, če gre preko tega, začne delati napake in postane površen. Po njegovem mnenju je zato ključno, da znamo presoditi, kdaj moramo biti hitri in kdaj počasni. To lahko v naše življenje vnese več globine, užitka in smisla, poveča naše zadovoljstvo ter nas naredi bolj učinkovite, produktivne in ustvarjalne. Vprašanje - kdaj v svojem vsakdanu dobite največ idej, ki ga je zastavil udeležencem konference, je praktičen prikaz »moči« upočasnitve, saj so se odgovori nanašali predvsem na čas, ko smo umirjeni, med sprehodi, tuširanjem in počitkom. Biti počasen po njegovih besedah pomeni, da vse počneš s "pravo" hitrostjo.

Nigel Marsh meni, da je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem preveč pomembno, da bi odgovornost zanj lahko prepustili le svojemu delodajalcu. Je osvežujoča sprememba od tistih, ki trdijo, da imajo vse odgovore in hkrati vodilna avtoriteta na področju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Z iskrenostjo in humorjem je iz svojih osebnih izkušenj razbil mite o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem je spodbudil, da prevzamete nadzor in odgovornost za svoje življenje, kajti kot pravi, če ga ne boste vi, ga bo nekdo drug. G. Marsh meni, da vsak dan pravi za nov začetek in da moramo biti iskreni, da sebe in svojih pričakovanj v življenju, da bomo potem lahko živeli življenje. Pri podjetjih pa je izpostavil pomen zgleda vodje pri vzpostavljanju organizacijske kulture in nepisanih pravil in pričakovanj pri obnašanju in delu ostalih. Kar pomeni, da če tvoj vodja ne odgovarja na službene maile in telefonske klice prek vikenda, da s tem sporoča, da to lahko počno tudi njegovi zaposleni. Na koncu pa je poudaril, da je odgovornost do sebe pomembnejša od mnenja drugih, če želimo živeti življenje brez obžalovanj. Ni pa enega modela za vse, vsak je drugačen, ima drugačne potrebe, drugačne želje in življenjske cilje, zato je tudi ravnovesje med delom in službo za vsakega drugačen. Vsak pa mora ugotoviti, kaj je to zanj, čeprav morda to ni enostavno in brez napak. Svetoval je, da naj nas ne prisili šele bolezen, smrt ali izguba službe, da začnemo razmišljati o tem.

Dr. Žejko Ćurić pravi, da je stres je sestavni del našega življenja, tako poslovnega kot zasebnega. Je naš fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor na notranje in zunanje dražljaje. Razumeti stres in situacijo, ki ga izzove, pomeni imeti tudi možnost vplivanja nanj. Dr. Ćurić pravi, da je čustvo določena oblika energije, ki jo lahko z razumom spraviš v svoje obnašanje. Kajti moje dejanje v stresni situaciji mora biti ravno prav prilagojeno drugi osebi. Ko začutiš čustvo, premisli, kaj boš naredil in zadeni ravno pravo mero. Vsaka stresna situacija ima dve komponenti – čustva in dejanja, ki pa nista vnaprej povezani. Pomembno je ozaveščanje lastnih vzorcev in razvijanje novih.

Dr. Miha Mazzini nam je v predanju preko orisa štirih glavnih dejavnikov - družba, posameznik, zahodna civilizacija in delo, predstavil kako le ti vplivajo na nas in naša mišljanja. Predstavil je ideologijo družbe, ki jo že od osemdestih let dalje vodi egoizem. Sistem kot tak je postal verski sistem in na nas preložil odgovornost, da zmoremo vse. Ko je nekaj novega, posameznik vedno odregaira isto – ali s strahom ali z radovednostjo, kar spoži stres. Vendar naši možgani potrebujejo raziskovanje, nove probleme, ker drugače se skrčijo. Vendar pa tudi ne marajo poplave novosti, ker to vodi v uničujoč stres. Potrebno je ravno pravi dotok novega v naše življenje. Imeti moramo občutek, da pri svojem delu napredujemo, drugače možgani propadajo. Mazzini meni, da večina zaposlenih ne trpi za izgorelostjo, amapka zaradi ugaslosti, ki je posledica nesmiselnosti dela, ki ga opravljajo. Če je okolje zastrupljeno bodisi v službi, bodisi doma, moramo to spremeniti.

Na konferenci sta bili predstavljeni dve dobri praksi slovenskih podjetij na področju upravljanja starejših zaposlenih. Prvi dan konference se je predstavilo podjetje Fluidmaster d.o.o. Andreja Ržek Murovec, vodja kadrovske službe v podjetju, ki je svojo pisarno preselila v srž proizvodnje, med ljudi. Na konferenci je povedala, da s pomočjo sredstev, ki so jih pridobili na razpisu ASI, izobražujejo vse nivoje v podjetju, tako vodilne kadre kot kadre v proizvodnji. V podjetju je približno 180 zaposlenih, od tega so jih v usposabljanja vključili 92, in sicer kar 65 odstotkov iz proizvodnje. Kot ključna usposabljanja so izbrali usposabljanja s področja komunikacije, poleg tega pa so izvedli še usposabljanja iz poslovnega coachinga, vitke proizvodnje, šole vodenja … Poudarek dajejo tudi zdravju na delovnem mestu, imajo zdrav kotiček, izvajajo merjenje holesterola in krvnega tlaka, organizirano imajo masažo za zaposlene. Na ta način skrbijo za svoje zaposlene, da ostajajo motivirani.

Drugi primer dobre prakse, ki se je predstavilo na konferenci, je radio Ognjišče. Tudi vsebine iskanja ravnovesja med delom in družino najdejo pot do poslušalcev, še posebej v oddaji Za življenje. Brez predanih radijskih sodelavcev ni kvalitetnih vsebin in tem sodelavcem je Radio Ognjišče delodajalec. Kako skrbijo za svoje sodelavce in ali radijsko delo omogoča ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, nam je povedal glavni urednik in direktor Franci Trstenjak. G. Trstenjak meni, da lahko le zaposleni, ki ima ravnotežje v življenju tudi dober »radijec«. V podjetju še posebej skrbijo za družinsko življenje svojih zaposlenih. Ker je kar nekaj zaposlenih, ki delajo na radiu že od njegovega začetka, svojo skrb namenjajo tudi dodatnemu izobraževanju svojih starejših zaposlenih in krepitvi njihovih kompetenc s sredstvi, ki so jih pridobili na razpisu ASI.

Maja Golob je preko svoje osebne izkušnje predstavila, kako je sama postavila mejo med delom in zasebnim življenjem. Spodbudila nas je k samorefleksiji in nam podala praktične napotke za uspešnejše usklajevanje med delom in zasebnim življenjem. Meni, da se moramo vprašati »Če bi lahko v svojem življenju spremenili eno stvar, kaj bi to bilo?«. Potem pa moramo prevzeti odgovornost, si zastaviti jasne cilje, opustiti slabe navade, vzpostaviti nove rutine in postaviti svoja pravila. Svetovala nam je, da si zapišemo v sms sporočilo majhno spremembo, ki jo bomo že danes vpeljali v svoje življenje in si to sporočilo pošljemo – sami sebi, da nas vsakodnevno opomni na našo odločitev. To sms sporočilo potem poglejmo čez teden, mesec in eno leto, da vidimo, kaj nam je ta sprememba prinesla, spremenila.

Spletno konferenco je povezovala dr. Damjana Pondelek, ki je tudi pripravila uvod in zaključek konference. Spregovorila je o tem, kako okrepiti zaupanje in sodelovanje v kolektivih v času negotovost, kako doseči dobro vodenje, komunikacijo in spoštovanje, zaupanje ter varnost, saj je to tisto, kar trenutno potrebujejo podjetja, organizacije, kolektivi ter vsakdo med nami.

Konferenco smo pripravili v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI. Sofinancirata jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana info@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani