S spremembo Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije so se 1. 9. 2022 spremenili pogoji za uveljavljanje pravice otroka do nadomestila preživnine. Ena od bistvenih novosti je, da za uveljavljanje pravice otroka do nadomestila preživnine ni več potrebno, da je bila predhodno poskušana izterjava preživnine. Vlagateljem so od 1. 9. na spletni strani sklada na voljo tudi novi obrazci za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine.
Udeležence je na obeh srečanjih uvodoma nagovorila direktorica sklada mag. Barbara Leder in poudarila pomen informiranosti svetovalcev oziroma sodelavcev centrov za socialno delo: »Centri za socialno delo so prvi in izjemno pomemben stik z zakonitimi zastopniki ter njihovimi družinami in zato nepogrešljivi vir informacij, kam se lahko upravičenci obrnejo in kako potekajo postopki, če se znajdejo v situaciji, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, ali v situaciji, ko je potrebna izterjava preživnine, če preživninski zavezanec oziroma preživninski upravičenec živi v drugi državi.«
Uveljavljanje pravice otrok do nadomestila preživnine je podrobneje predstavila vodja Oddelka za pravice delavcev ob insolventnosti delodajalca in za zagotavljanje pravice otrok do nadomestila preživnine Ajda Likar.
Sklad otrokom, ki jim pripada določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo oziroma jo plačujejo neredno, izplačuje nadomestila preživnin.
Zavezanec je preživnino dolžan plačevati na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Če zavezanec le-te ne plačuje ali jo plačuje neredno, je otrok pod določenimi pogoji lahko upravičen do nadomestila preživnine. Neplačevanje preživnine pomeni, da je preživninski zavezanec tri mesece zaporedoma ni plačal oziroma preživnino plačuje neredno, kar pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Takrat lahko za otroka njegov zakoniti zastopnik, po dopolnjenem 18. letu pa otrok sam, vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine.
Tako je otrokom, ki preživnine ne prejemajo, z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena osnovna socialna varnost.
Hkrati pa sklad izplačana nadomestila preživnine (skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopkov) terja od preživninskih zavezancev in tudi na ta način osvešča in spodbuja odgovornost preživninskega zavezanca k plačevanju preživnine.
S 1. septembrom se je pričela izvajati zadnja sprememba zakona, ki ureja pravico do nadomestila preživnine. Ena od bistvenih novosti, uvedena s spremembo Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije je, da za uveljavljanje pravice otroka do nadomestila preživnine ni več potrebno, da je bila predhodno poskušana izterjava preživnine na sodišču. V teh primerih bo sklad pozval preživninskega zavezanca, da v osmih dneh poda pisno izjavo o zahtevi in predloži dokazila o morebitni plačani preživnini.
V primerih, ko pa bo vlagatelj razpolagal z dokazili, da je pred uveljavljanjem pravice do nadomestila preživnine (pri skladu) že poskušal izterjati preživnino preko sodišča in je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali da postopek izvršbe traja več kot dva meseca ali če je otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi podal pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine, bo sklad o zahtevi za priznanje pravice do nadomestila preživnine odločil brez poziva preživninskemu zavezancu.
Sklad bo v primeru izpolnjenih vseh zakonskih pogojev za priznanje pravice, priznal otroku pravico do nadomestila preživnine do zakonsko določenega limita oziroma v kolikor je preživnina nižje določena, bo priznal nadomestilo preživnine v tej višini. Pravica bo otroku pripadla od naslednjega meseca od vložitve zahteve in ne za nazaj.
Upravičenci še vedno za razliko med nadomestilom preživnine in preživnino, lahko vložijo izvršbo na sodišče, prav tako za zapadle in neplačane preživnine pred vložitvijo zahteve na sklad. V primeru, ko je preživninski zavezanec zaposlen in ima sredstva na računu, upravičenec do preživnine oziroma zakoniti zastopnik, tudi ne bo obremenjen s sodnimi taksami ali stroški postopka. Sodišča nato sama, po uradni dolžnosti, preverijo zaposlitev in račune dolžnika.
Vlagateljem so na spletni strani sklada na voljo tudi obrazci za preživninsko izterjavo.
Poleg zagotavljanja pravice do nadomestila preživnine pod okrilje sklada sodi tudi področje izterjave preživnine iz tujine, ki ga je predstavila vodja Sektorja za podporo dejavnosti pri skladu Marija Leustek.
Sklad je osrednji, posredovalni in sprejemni organ na območju Republike Slovenije v postopkih mednarodne izterjave preživnin. V primerih, ko živita preživninski zavezanec in preživninski upravičenec v različnih državah, se lahko upravičenci glede izterjave preživnine obrnejo na sklad.
Izterjava preživnine iz tujine preživninskim upravičencem oziroma njihovim zakonitim zastopnikom olajša izterjavo preživnine v tujini ali iz tujine. To velja v primerih, ko preživninski upravičenec prebiva na ozemlju ene od držav članic Evropske unije oziroma podpisnice ene izmed mednarodnih konvencij glede izterjave preživnine v tujini, preživninski zavezanec pa prebiva oziroma ima premoženje ali pridobiva dohodke na ozemlju druge države članice Evropske unije oziroma podpisnice konvencije.
Zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine se vlaga pri skladu. Ker gre za zelo specifične primere, ni enotne vloge, ampak se primere obravnava individualno, zato se naj upravičenci obrnejo neposredno na sklad.
Ob koncu obeh srečanj sta sodelavki sklada odgovorili na vprašanja udeležencev.
