Hrana je gorivo za telo, s hrano vnašamo energijo telesu, da lahko deluje. Ravno zato mora količina hrane zadostiti količinam energije, ki jo naše telo potrebuje. Količina hrane, ki jo posameznik potrebuje, pa je odvisna od tega, kaj si posameznik želi (hujšati, vzdrževati težo, pridobiti mišično maso) in kaj čez dan počne. Udeleženci so uvodoma na delavnici Vpliv hrane in gibanja na dobro formo s prehranskim strokovnjakom in coachem Blažem Mihevom spoznavali dejstva o hrani.
Hrano delimo na mikro in makro hranila. Med makro hranila umeščamo proteine, ogljikove hidrate in maščobe, ki se v telesu razgradijo hitreje kot mikro hranila, za katera je značilno, da ostajajo v telesu dlje časa. Mikro hranila so vitamini in minerali. Ste vedeli, da se vso sadje in zelenjava uvrščata med ogljikove hidrate? "Naši možgani so narejeni, da delajo na ogljikovih hidratih, ki so glavno gorivo za naše možgane. Možgani pa porabijo cca. 30 odstotkov vse dnevno potrebne energije, zato je toliko bolj pomembno, da zaužijemo več kompleksnih ogljikovih hidratov", pojasnjuje Blaž Mihev. Med kompleksne ogljikove hidrate spada vso sadje in vsa zelena zelenjava, vsa neoluščena/nepredelana žita. Česa se je potrebno izogibati so enostavni ogljikovi hidrati, saj z njimi dobimo energijo, ki pa ne traja dolgo. Namreč s pravilno prehrano težimo k temu, da vzdržujemo konstantno raven energije skozi ves dan, kar lahko dosežemo le s pravilno in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje vse tako makro kot mikro hranila. Kot je povedal Blaž Mihev, je dnevna potreba po energiji nekje med 1500 in 2000 kalorij.
V drugem delu delavnice je Blaž Mihev pokazal nekaj vaj, ki jih lahko naredimo v 15 minutah in so pomembne za vzdrževanje dobre forme in zdravega telesa.
Na drugi novembrski delavnici Promocija zdravja na delovnem mestu, ki jo je vodila Zinka Kosec, so udeleženci spoznali, kako pomembno je zdravje. Udeleženci so si bili enotni, da k dobremu zdravju pripomore zadovoljstvo posameznika ter nenazadnje tudi odnosi v delovnem okolju. Na spletni delavnici smo govorili o štirih življenjskih slogih (zdrav, aktiven, velnes in sedeč življenjski slog) ter našli veliko praktičnih primerov iz vsakdanjega življenja. Pri čemer Zinka Kosec opozarja, da se pojem velnes ne nanaša le na prostor (npr. masažo, savno), kot velikokrat zmotno mislimo. Kot še dodaja Zinka Kosec, se pojem velnes nanaša na iskanje dobrega počutja. Na delavnici je bila povzeta definicija velnesa po Travisu in Ryanu kot življenjski slogi z načinom oziroma izbiro posameznika, da si prizadeva za optimalno zdravje, in sicer z doseganjem dobrega počutja.
Na delavnici smo govorili tudi o pomenu stresa, kot (žal) sodobnemu spremljevalcu vsakega zaposlenega ter načinih, kako zmanjšati njegove negativne posledice. Vse bolj se uveljavlja sedentarnost oz. sedeč življenjski slog, kar ugotavljajo tudi udeleženci delavnice. To s seboj prinaša negativne posledice, kot so zakrčenost mišic in bolečine v hrbtenici in vratu. Udeleženci delavnice so iskali načine, kako bodo skrbeli za lastno zdravje na delovnem mestu in tudi doma.
Kaj so udeleženci po delavnici izpostavili:
- »Sproščenost, poljudna in uporabna razlaga, dejanski koraki, ki jih lahko takoj upoštevaš.«
- »Praktična delavnica, ogromno informacij.«
- »Razgibanost (predavanje, reševanje nalog).«
V novembru vas vabimo na spletne delavnice, na katerih bomo govorili o lastnem počutju in o počutju v ekipi, o samozavesti ter o prepoznavanju potencialov. Vabljeni!
Delavnice sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
