Izkušnja s pandemijo korona virusa je jasno izpostavila vlogo digitalizacije v nepredvidljivem svetu, v katerem so spremembe edina stalnica. Trenutno si težko predstavljamo izobraževanje, komuniciranje, poslovanje in še bi lahko naštevali brez uporabe osebnega, službenega računalnika ali mobilnega telefona.
Digitalizacija - novi modus operandi
Na ravni podjetij, pa naj bodo to mala ali velika, pogosto govorimo o nujnosti sprememb v smeri vpeljave, uporabe ali prenove in posodobitve informacijsko komunikacijskih tehnologij. Zakaj? Ker podjetjem, ki znajo izkoristi njene priložnosti, omogočajo nove poslovne priložnosti, optimizacijo delovnih procesov, učinkovitejše poslovanje, večjo produktivnost in učinkovitost, nove načine delovanja, spodbujanje inovacij in razvoja ter nenazadnje tudi dvig konkurenčnosti. Raziskave temu pritrjujejo, digitalno proaktivna podjetja naj bi imela kar do desetkrat boljše poslovne rezultate kot običajna podjetja. Žal pa je v Sloveniji kljub izzivom četrte industrijske revolucije, stopnja digitalne preobrazbe prenizka.
Kaj če težava ni ne v strojni, ne v programski opremi?
Dejstvo je, da lahko nove digitalne tehnologije poenostavijo in skrajšajo marsikateri proces, razbremenijo zaposlenega ter zmanjšujejo možnosti napak. Ne moremo pa mimo tega, da zahtevajo, predvsem v začetni fazi veliko prilagajanj, potrpljenja in časa tako za uvedbo kot usposabljanje zaposlenih. Pogosto se izkaže, da so največje ovire za digitalno preobrazbo v določenem podjetju vezane prav na zaposlene, njihovo pomanjkanje potrebnih znanj in veščin, sprememba dolgotrajnega načina dela in s tem povezan stres ter premajhna obveščenost. Temu pa se lahko pridruži še strah pred novostmi in začarani krog je sklenjen.
Uvedba digitalizacije in novih tehnologij je lahko uspešna le, če podjetje zavestno pristopi k tovrstni spremembi in preobrazbi v sodelovanju s svojimi zaposlenimi in jih aktivno vključi v sam proces digitalizacije. Pri tem igra ključno vlogo tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, saj je sama posodobitev programske opreme in sistemov ter vpeljava novih brez posredovanja ustreznih znanj nesmiselna. Ta segajo od osnovnih veščin uporabe, do naprednih veščin, ki zaposlene opolnomočijo za opravljanje raznovrstnega, kompleksnega in zahtevnega dela.
Kombinacija starajoče se delovne sile s hitrim razvojem digitalnih tehnologij predstavlja izziv za delodajalce v kateri koli panogi. Ljudje namreč delajo dlje kot kdaj koli prej in starejši zaposleni sestavljajo vedno večji del vseh zaposlenih. To je lahko tudi prednost, saj imajo starejši zaposleni bogate izkušnje, ki so neprecenljive za vsako podjetje, vendar pa lahko nova digitalna tehnologija za mnoge starejše zaposlene predstavlja oviro zaradi nizke ravni digitalnih kompetenc. Rešitev so izobraževanja in usposabljanja ki jih spremlja spodbudno učno okolje, jasen in preprost proces podajanja znanja, zavest o generacijski raznolikosti, izbor primerne tehnologije, katere uporaba naj postane del rutine ter nudenje podpore.
Bomo nadoknadili zamujeno?
Na področju digitalnih znanj in spretnosti bo v Sloveniji potrebno še marsikaj postoriti, da bi dosegli hitrejšo digitalno preobrazbo družbe in podjetij. Raziskave so pokazale, da bi več kot polovica zaposlenih morala posodobiti svoja digitalna znanja, poleg tega pa bi jih morala tudi razširiti in pridobiti nova. Zaostajamo za povprečjem držav EU pri digitalnih kompetencah prebivalstva. Tudi po večini kazalnikov DESI (The Digital Economy and Society Index) na področju človeških virov se nahajamo pod povprečjem EU. Raziskava Digitalna pismenost v Sloveniji iz leta 2017 pa razkriva, da e-veščin nima 22 % 16- do 74-letnikov. Izstopamo tudi po nizki vključenosti zaposlenih v vseživljenjsko učenje na delovnih mestih, ki so močno podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji. Podatki so zaskrbljujoči, potrebno je in bo prednostno in pospešeno vlagati v digitalna znanja in kompetence kadrov. Zato bo v tokratnem razpisu del sredstev namenjen razvoju in dvigu digitalnih znanj starejših zaposlenih.
Za večjo digitalno pismenost starejših zaposlenih
V pripravi je objava novega (tretjega) razpisa za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in krepitvi njihovih kompetenc v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI, ki bo zagotovo pripomogel tudi k uspešnejši zgodbi o digitalizacije v podjetjih. Ta bo omogočil podjetjem, da bodo lahko pridobila sredstva za tudi za razvijanje digitalnih kompetenc starejših zaposlenih. Ostale novosti sledijo - zato ostanite obveščeni.
Projekt ASI sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
