Družba kot celota se stara, saj se rodnost niža, pričakovana življenjska doba pa se dviguje. Vse to prinaša velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva, predvsem glede deleža delovno sposobnega prebivalstva in deleža starejših. Povprečna življenjska starost se zvišuje, glede na povprečje preteklih desetletij za 6 ur na dan, sedaj je povprečna življenjska starost Slovencev že 43,3 let.
V Sloveniji se bodo spremembe kazale predvsem kot zmanjševanje števila prebivalstva v starosti 20–64 let in povečevanje števila prebivalstva, starega 65 in več let. Te spremembe bodo izrazitejše že v obdobju do leta 2030 (UMAR, 2017). Posledično se bodo te spremembe odražale tudi na trgu dela. Tudi ob večjem priseljevanju bo po projekcijah do leta 2030 prišlo do zmanjšanja aktivnega prebivalstva, in sicer za okoli 10 tisoč oseb na leto (UMAR, 2019). Enega od odgovorov na te izzive predstavlja podaljšana delovna aktivnost starejših zaposlenih, ki lahko pomembno prispevajo k uspešnosti podjetij. Ob tem je podjetjem v podporo lahko tudi projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI).
Projekt ASI odgovarja na izzive družbe s starajočo se delovno silo, na ozaveščanje delodajalcev in delavcev glede negativnih demografskih trendov, odpravo stereotipov glede starejših zaposlenih, predvsem pa na podporo delodajalcem za učinkovito upravljanje starejše delovne sile ter okrepitev kompetenc in motivacije starejših zaposlenih za podaljševanje njihove delovne aktivnosti.
V sklopu projekta izvajamo brezplačne strokovne delavnice Zavzeti ASI, ki so namenjene lastnikom podjetij, kadrovskim menedžerjem in kadrovikom. Namen delavnic je usposobiti relevantne deležnike v podjetjih, da se bodo ti lahko uspešneje spopadali z demografskimi spremembami in njihovimi vplivi na trg delovne sile in starajočo delovno silo. Po uspešno zaključenem ciklu udeleženci postanejo Glasniki razvoja starejših zaposlenih, za kar prejmejo tudi potrdilo. Izdali smo tudi Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih, kjer so predstavljeni ukrepi s petih področij: 1. promocija in varovanje zdravja, 2. ergonomija, prilagoditev dela in delovnega časa, 3. kadrovski razvoj, kompetence in usposabljanje, 4. medgeneracijsko povezovanje in ozaveščanje ter 5. zavzetost in vključenost. Poleg tega so predstavljene dobre prakse tako slovenskih kot tujih podjetij. Katalog je brezplačno dostopen na spletni strani zavzeti.si in se letno posodablja. Vsako leto organiziramo mednarodno konferenco na temo razvoja starejših zaposlenih ter natečaj Starejšim prijazno podjetje – z leti še vedno zavzeti, kjer podelimo priznanja podjetjem, ki namenjano pozornost starejšim zaposlenim.
Podjetja lahko pridobijo tudi finančne spodbude za pripravo strategij ter za krepitev kompetenc, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih. Do sedaj je bilo objavljeno eno povabilo, bosta pa do leta 2022 objavljeni še dve povabili, kjer se podjetja lahko prijavijo in pridobijo sredstva za ta namen. Hkrati poteka tudi izvajanje aktivnosti prvega javnega razpisa (od dveh) pilotnih projektov za razvoj in uvedbo inovativnih rešitev za ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih.
Pripravljenost na spremembe
Podjetja (pa tudi celotna družba) se bodo z neizbežnimi demografskimi spremembami lažje spopadla z zavedanjem, da je vlaganje v starejše zaposlene, njihov razvoj in izobraževanje nujno in da imajo ti številne prednosti, znanja in izkušnje. Pri razvoju in skrbi za starejše zaposlene so podjetjem lahko v oporo tudi številne, predstavljene aktivnosti projekta ASI.
Čeprav morda s starostjo upadajo naše psihofizične sposobnosti, pa po drugi strani pridobivamo druge prednosti in sposobnosti. Sem spadajo tako zmožnost strateškega razmišljanja, ostrina uma, preudarnost, modrost, racionalizacija, celostni uvid, nadzor nad življenjem, jezikovne sposobnosti, kot tudi zavzetost in predanost delu, pripadnost delodajalcu in obsežne delovne izkušnje. Temu pritrjujejo tudi navedbe delodajalcev, da pri iskalcih zaposlitve pogrešajo predvsem kompetence, kot so delovne izkušnje, ustrezna izobrazba in poklicno specifična znanja, ustrezen odnos do strank in timska naravnanost. Večino teh kompetenc starejši zaposleni imajo.
Pomemben vidik, predvsem pri iskalcih zaposlitve, postaja tudi ugled delodajalca v smislu njegovega sodelovanja s strankami, partnerji in z zaposlenimi. Vzpostavitev dobrega imena oziroma blagovne znamke delodajalca na trgu dela prav gotovo temelji tudi na odličnem ravnanju z vsemi zaposlenimi ter zavedanju pomena dodane vrednosti, ki jo imajo starejši zaposleni. Hitreje, kot bo podjetje takšno miselnost vpeljalo v samo kulturo podjetja torej, da so vsi zaposleni, tudi starejši, pomembni, in vpeljalo konkretne ukrepe, lažje se bo soočilo z vsemi predvidenimi in tudi nepredvidenimi spremembami v okolju. Podjetje bo prepoznano kot družbeno odgovorno in ugledno, tako v odnosu do svojih strank in partnerjev, kot tudi širše. Hkrati s tem mora pri posameznikih priti oziroma že prihaja do spremembe razumevanja življenjskega cikla, kar pomeni, da so se ti pripravljeni izobraževati in svoje potenciale razvijati dlje, se aktivno starati in na ta način postati ključen kader za svojega in druge potencialne delodajalce.
Šele, ko delodajalec zaposlenemu zagotavlja ustrezne spodbude in pogoje, kot so dobri osnovni pogoji dela, skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih, primerna delovna mesta, ustrezna delovna sredstva, primerna vsebina dela, omogočena usposabljanja, prenos znanj ipd., je zaposleni lahko motiviran za svoj razvoj in zadovoljstvo na delovnem mestu. Posledično bodo starejši zaposleni bolj pripravljeni podaljšati svojo delovno aktivnost in odložiti upokojitev, tudi potem, ko bodo izpolnili pogoje zanjo. Pri tem gre za soodvisnost, saj ni enega brez drugega – obe strani morata biti pripravljeni in željni vlagati v razvoj in samorazvoj zaposlenega.
Vlaganje v starejše zaposlene in prepoznavanje njihovih prednosti ima pozitivne učinke na delovanje podjetja. Starejši zaposleni imajo namreč številne kompetence, poglobljeno znanje in izkušnje, kar lahko prek programa mentorstva in prenosa znanja posredujejo mlajšim sodelavcem. Zaradi bogatejših delovnih izkušenj imajo tudi bolj dodelana pričakovanja in želje, hkrati pa tudi bolj razvejano poslovno mrežo poznanstev.
Zato je pomembno je preseči predpostavke in stereotipe ter mite o starejših delavcih. Ti imajo namreč veliko vneme, dragocenih znanj in izkušenj, pa tudi zavzetosti na poti do osvajanja novih izzivov. Obravnavati jih moramo individualno, saj se vsak posameznik stara drugače, in v njih namesto stereotipov prepoznavati potenciale.
Projekt ASI in natečaj s priznanjem Z leti še vedno zavzeti sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
