Izkušnja drugačnih oblik dela v zadnjem času je v nas prebudila mnogo vprašanj, povezanih s prihodnostjo dela, še posebej, kakšen vpliv bodo spremembe imele na starejše zaposlene. Da se bomo na njih lahko ustrezno pripravili, smo izvedli konferenco, kjer smo z gosti iz različnih vidikov pogledali kaj, kako in koliko bomo delali v prihodnosti.

Konferenco je otvoril vodja programa ASI – mag. Andraž Banfi, ki je izpostavil, da smo v štirih letih delovanja na projektu ASI v usposabljanja in izobraževanja vključili že več kot 14.500 starejših zaposlenih iz 750 podjetjih. S tem namenom je bilo podjetjem podeljenih 14,5 milijonov EUR.

Prva gostja, dr. Mojca Bernik, predstojnica Katedre za kadrovske sisteme na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, je povedala, da je delo od doma le ena od oblik dela na daljavo. Predstavila je različne dejavnike, ki vplivajo na delo do doma in delne izsledke mednarodne raziskave o opravljanju dela od doma v Sloveniji in še v petih drugih državah. Rezultati kažejo, da so za izvajanje dela od doma potrebne komunikacijske, digitalne, organizacijske veščine, veščine vodenja in veščine uravnoteženja delovnega in zasebnega življenja. Za zaključek je dejala, da prihodnost prinaša različne oblike dela, transformacijo delovnih mest, ki bodo podkrepljena z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter bolj individualen pristop do zaposlenih.

Dober kader je največji kapital podjetij, zato je potrebno vlagati v vse zaposlene, je dejala naslednja gostja dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V vodenem pogovoru z naslovom »Revolucija veščin in znanj« je poudarila, da ne gre za revolucijo, temveč za evolucijo in sposobnost prilagajanja nenehnim spremembam. V Sloveniji je prisoten strah pred tehnološkimi spremembami, digitalizacijo, umetno inteligenco, ker imajo ljudje o tem premalo znanja. Zato je potrebno več vlagati v izobraženje ljudi o tem, kaj digitalna preobrazba prinaša posamezniku, podjetju in družbi. Glede starejših zaposlenih je predstavila odličen primer, iz katerega se lahko marsikaj naučimo. Podjetje je želelo narediti telefon za starejše, a ugotovilo, da starejši ne potrebujejo drugačnega telefona, ampak le drugačna navodila.

Mednarodni pogled na prihodnost dela je predstavil dr. Daniel Susskind, profesor ekonomije na Univerzi v Oxfordu ter avtor dveh knjižnih uspešnic. V zanimivem predavanju je govoril o začetkih umetne inteligence in njenem vplivu ter o rešitvah oziroma odzivih na vse te spremembe. Z umetno inteligenco postajajo stroji vedno bolj zmogljivi in napredni, lahko diagnosticirajo bolezni, pripravljajo pravne pogodbe, pišejo poročila, ustvarjajo glasbo … Ampak Susskind poudarja, da omenjene spremembe niso slabe. Tehnološki napredek je prinesel razcvet in rešil enega najstarejših problemov človeštva: kako zagotoviti, da imajo vsi dovolj za življenje. Novi izziv je, kako pravično razdeliti blaginjo, omejiti naraščajočo moč Big Tech-a in zagotoviti smisel v svetu, kjer delo ni več središče našega življenja.

Dr. Grega Strban, profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil pravni vidik socialne varnosti z vidika tehnoloških sprememb in podal razmišljanje o pomenu ter oblikah družbene solidarnosti v luči teh sprememb. Naslovil je tudi problem dolgoročnega strateška načrtovanja, ki ga pri nas pogreša. Izpostavil je, da je uvedbo novih tehnologij in tehnoloških sprememb potrebno pravno urediti in dostop do njih omogočiti vsem. Za umetno inteligenco pravi, da ni umetna, kajti program vedno napiše človek in je v njem lahko toliko nepravičnosti, kolikor jih je zapisanih v kodi. Predstavitev je strnil z mislijo, da je več solidarnosti ključ za uspešnejšo družbo.

Dr. Mark Pleško, akademik in direktor podjetja Cosylab, je predstavil, kako naj se podjetja pripravijo na nove organizacijske, kadrovske in tehnološke izzive, ki jih čakajo v prihodnje. Izpostavil je tudi, da sta bolj kot starost zaposlenih pomembna sposobnost in kompetentnost zaposlenih, kar se odraža tudi v kadrovskih praksah podjetja Cosylab. Vsak, ki si želi spremembo v podjetju, morda doseči visoko stopnjo solidarnosti in spoštovanja med zaposlenimi in le-ta mora vedno priti z vrha. Meni, da se je potrebno vseskozi učiti, in da so glavne vrednote, ki bi jim morali slediti, človečnost, empatija in spoštovanje. Za konec je dejal, da staranje naj ne bo ovira, da bi ohranili mladost in iskrivost v sebi, saj bomo tako lažje premagali vse probleme in se tudi lažje izobraževali vse življenje.

Prvi primer dobre prakse je predstavila Eva Mermolja, direktorica Ljudske univerze v Ajdovščini, in sicer mentorski projekt Mojster. Z njim so vzpostavili strukturiran proces mentorstva v dveh podjetjih, Enoop in Mlinotest, ter poskrbeli za digitalno podporo procesa. Iz dobrih zgledov lahko črpamo znanje, izkušnje in navdih. Tako sta bila ob koncu konference predstavljena še dva primera dobre prakse. Vanja Anderle iz podjetja Cosylab je predstavila njihovo organizacijsko kulturo. Delila je izkušnjo, kako so dobro vzpostavljeni digitalni procesi in spletna orodja omogočili, da so bili še pred epidemijo pripravljeni na delo na daljavo in da so med epidemijo ostali povezani.

Ines Gergorić iz Gospodarske zbornice Slovenija pa je predstavila izkušnje razvoja človeških virov partnerstva Tovarne Prihodnosti in orisala kompetence in potrebe ter razvoj ustreznega kadrovskega modela za prihodnost. Namreč, če podjetje dolgoročno določi, kako se bodo potrebe glede na tehnološki napredek spreminjale in katere bodo kompetence, bo lažje odgovorilo na izzive prihodnosti.

Čisto za konec smo virtualno podelili še priznanja 20 novim Glasnikom starejših zaposlenih! Prejemniki so se spomladi udeležili cikla 6 delavnic v sklopu projekta ASI in pridobili celovito znanje o vsebinah s področja razvoja in upravljanja starejših zaposlenih ter tako postali glasniki razvoja starejših zaposleni. Cikel delavnic bomo jeseni ponovili.

Konferenco je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI. Sofinancirala sta jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

VEČ O KONFERENCI

Konferenco sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.