Na podlagi 28. a člena ZJSRS lahko sklad preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev. Prošnji za odlog ali obročno poplačilo terjatve iz prvega odstavka 28.a člena ZJSRS priloži dokazila, iz katerih izhaja, da ni zaposlen oziroma da nima drugih dohodkov. Vendar pa ZJSRS ter SPP ne vsebujejo določb glede možnosti odobritve obročnega odplačevanja dolga iz naslova izplačanih nadomestil preživnine, ko se plačilo dolga iz naslova izplačanih nadomestil preživnine že sodno izterjuje.

Na podlagi drugega odstavka 28. a člena ZJSRS lahko sklad preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve. Odpis terjatev nadalje ureja tretji odstavek 77. člena Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF), ki določa, da lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

Dopustne omejitve izvršbe na prejemke dolžnika ureja ZIZ v 102. členu. in sicer v 2. točki prvega odstavka, ki se nanaša na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, določa, da je z izvršbo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, mogoče seči : » do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

390. člena ZFPPIPP določa, da se terjatve iz naslova preživnine poplačajo kot prednostne, kar velja tudi za terjatev sklada. Terjatev iz naslova nadomestila preživnine namreč predstavlja terjatev na podlagi zakonite preživnine, torej prednostno terjatev, za katero veljajo posebna pravila, določena v 390. členu ZFPPIPP. S subrogacijo se narava terjatve ni spremenila, kar pomeni, da gre še vedno za preživninsko terjatev, za katero se ne uporabljajo določila 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP, temveč določilo 1. v zvezi z 2. odstavkom 390. člena istega zakona, kot izhaja iz že ustaljene sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips 170/2010 z dne 16.10.2010.

Skladno z določbo tretjega odstavka 28. člena ZJSRS je sklad upravičen od dolžnika izterjati izplačana sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska izplačanega nadomestil preživnine, do vračila, povečana za morebitne stroške. Izplačila iz naslova nadomestil preživnine so razvidna iz izreka odločbe in obvestil, kjer je jasno navedeno, da sklad izplačuje nadomestilo preživnine do petnajstega v mesecu za tekoči mesec. Datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine je torej razviden tako iz odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine, kot tudi iz obvestila dolžniku o priznani pravici in o izvedenem plačilu ter iz skladove finančne kartice. Dolžnik (preživninski zavezanec) je v zamudi že ob zapadlosti posameznega obroka preživnine, zato sklad tudi izvede izplačilo nadomestila preživnine. Z dnem izplačila sklad vstopi v pravico otroka kot upnika in je zato (tako kot otrok) upravičen do obresti od dneva izplačila nadomestila preživnine.