Otrok lahko uveljavlja pravico do nadomestila preživnine takrat, ko je preživninska obveznost določena s sodbo, sklepom, dogovorom pri centru za socialno delo ali neposredno izvršljivim notarskim zapisom in je preživninski zavezanec ne plačuje. To pa pomeni, da preživninski zavezanec otroku dolguje tri zaporedne preživnine oziroma tri povprečne preživnine za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo zahteve. Mesec, v katerem je zahteva vložena, se ne šteje v zadnjih 12 mesecev.
Upravičenost otroka do nadomestila preživnine po 18. letu
Potem pa so tukaj še drugi pogoji. Otrok mora biti državljan Republike Slovenije in imeti stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Prav tako bo moral upravičenec izkazati, da je za terjatev iz naslova preživnine vložil izvršbo in je postopek neuspešno zaključen ali postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Če preživninski zavezanec biva v tujini, je potrebno izkazati, da je bila podana zahteva za izterjavo preživnine iz tujine oziroma, da je upravičenec sam sprožil postopek izterjave v tujini. V primeru, da je otrok tujec, velja pogoj vzajemnosti.
Po 18. letu bo moral otrok dodatno izkazati, da se redno šola. Pogoji za pravico do nadomestila preživnine se ob polnoletnosti namreč spremenijo, saj so starši dolžni preživljati otroke po 18. letu le v primeru, da se redno šolajo in niso v delovnem razmerju ter vpisani v evidenco brezposelnih oseb.
Ob tem velja pojasniti še, da so starši otroka dolžni preživljati do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, so dolžni preživljati le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija, otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, pa le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa. Za vse veljajo pogoji, da se redno šolajo, niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Če študijski program traja več kot štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja pa traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.
Tudi za otroke, ki so starejši od 18 let, velja, da nadomestilo preživnine ne pripada v primeru, da je otrok v rejništvu, v zavodu, kjer ima pretežno brezplačno oskrbo in če živi skupaj s preživninskim zavezancem.
Postopek uveljavljanja pravice
Otroci, ki so starejši od 18 let in na dan uveljavitve zakona, ne prejemajo nadomestila preživnine pri skladu, bodo za pridobitev pravice do nadomestila preživnine morali vložiti na sklad novo vlogo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti bo predpisalo obrazec in navodila za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine za otroke, ki so starejši od 18 let. Takoj, ko bodo navodila in obrazec objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, jih bomo objavili tudi na spletni strani sklada.
Za otroke, starejše od 18 let, ki pa na dan uveljavitve zakona že prejemajo nadomestilo preživnine, se zadeva spremeni v delu, kjer postanejo polnoletni otroci samostojna stranka v postopku in bo zanje sklad izvedel postopek ugotavljanja, ali še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do nadomestila preživnine.
Nadomestilo preživnine se prizna od naslednjega mesece od vložitve popolne vloge in se ne izplačuje za nazaj. Za polnoletnega otroka znaša nadomestilo preživnine 101,05 evrov mesečno. V kolikor je preživnina, določena z izvršilnim naslovom, nižja od višine nadomestila preživnine, je višina nadomestila enaka višini preživnine.
Več informacij lahko vlagatelji dobijo po telefonu 080 14 14 ali e-pošti jpsklad@jps-rs.si.
