Posamezniki / Novice / 19 Nov 2021

Pravica do preživljanja je temeljna pravica slehernega otroka

Ob svetovnem dnevu otrokovih pravic, ki ga obeležujemo 20. novembra, želimo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu spomniti na temeljno pravico slehernega otroka, to je pravica do preživljanja. Sklad je sicer tisti, ki zagotavlja nadomestila preživnin otrokom, za katere preživninski zavezanci preživnine ne plačujejo. Tako je otrokom, ki preživnine ne prejemajo, z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena osnovna socialna varnost. A ob tem dodajamo, da se preživninski zavezanci svoji dolžnosti ne morejo izogniti, tudi ko gre za izplačila sklada, saj sklad vsa izplačana nadomestila (skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopka) terja od preživninskih zavezancev. Vsekakor pa gre za eno od področij sklada, kjer bi si želeli čim manj uporabnikov in čim več zavedanja, da je pravica slehernega otroka do preživljanja njegova temeljna pravica ter zagotavljanje te v praksi.

Preživninski zavezanec je preživnino dolžan izplačevati na podlagi sodbe oziroma sklepa sodišča. Če kljub pravnomočno dosojeni ali določeni preživnini zavezanec le-te ne plačuje ali jo plačuje neredno, je otrok lahko upravičen do nadomestila preživnine. Neplačilo preživnine pomeni, da je preživninski zavezanec tri mesece zaporedoma ni plačal oziroma preživnino plačuje neredno, kar pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Takrat lahko za otroka njegov zakoniti zastopnik, po dopolnjenem 18. letu pa otrok sam, vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine.

Kdaj je otrok upravičen do nadomestila preživnine?

Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja dokler traja preživninska obveznost, če upravičenec ni v delovnem razmerju. V novembru je sklad izplačal nadomestila preživnine za skupno 3.181 otrok. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Pravico do nadomestila preživnine ima otrok:

  • ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,
  • ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
  • po 15. letu, če ni v delovnem razmerju,
  • po 18. letu, če se redno šola in ni v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta;
  • katerega izvršba je bila neuspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot 3 mesece.

Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine za mladoletnega otroka vloži njegov zakoniti zastopnik. Po polnoletnosti zahtevo vloži upravičenec (otrok) sam.

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:

  • živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
  • je oddan v rejništvo,
  • je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.

Višina nadomestila preživnine se usklajuje s količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin, odvisna pa je od otrokove starosti.

Ta znaša:

  • za otroka do 6. leta starosti 77,74 EUR,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 85,50 EUR,
  • za otroka nad 14. letom starosti 101,05 EUR.

Kadar je preživnina nižja od zgoraj navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine.

Od lani do nadomestila preživnine upravičeni tudi polnoletni otroci

Od oktobra 2020 so do nadomestila preživnine upravičeni tudi polnoletni otroci. Tistih, ki imajo ob polnoletnosti že priznano pravico do nadomestila preživnine in mora sklad izvesti postopek ugotavljanja pogojev za nadaljevanje pravice, je na letni ravni v povprečju 350, saj število variira. Po 18. letu mora otrok dodatno izkazati, da se redno šola ter da so še vedno izpolnjeni tudi ostali pogoji za pravico in podati izjavo, da želi nadaljevanje izplačila pravice. Pogoji za pravico do nadomestila preživnine se ob polnoletnosti namreč spremenijo, saj so starši dolžni preživljati otroke po 18. letu le v primeru, da se redno šolajo in niso v delovnem razmerju ter niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Prav tako otrok po polnoletnosti v postopku sodeluje samostojno.

Ob tem velja pojasniti še, da so starši otroka dolžni preživljati do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, so dolžni preživljati le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija, otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, pa le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa. Za vse veljajo pogoji, da se redno šolajo, niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Če študijski program traja več kot štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja pa traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.


Preživljanje otrok je dolžnost staršev

Velik uspeh delovanja preživninskega sklada je dejstvo, da se prav zaradi njegovega obstoja vedno več preživninskih zavezancev zaveda obveznosti plačevanja preživnine in začnejo preživnino za otroke plačevati redno.

Izterjava neplačane preživnine prek sodišč je včasih lahko zelo dolgotrajna in za mnoge tudi predraga, zato je eno od pomembnejših poslanstev sklada, da z rednim mesečnim izplačevanjem nadomestil preživnine povečuje socialno varnost otrok.

In ker je primarna obveznost preživljanja otrok dolžnost staršev, skrbnikov oziroma preživninskega zavezanca, ta obveznost ostane tudi v primerih, ko začasno tekoče izplačevanje (v višini nadomestila preživnine) izvaja država oz. sklad. Izplačana sredstva (vsa nadomestila preživnin, skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopkov) nato sklad od preživninskega zavezanca tudi terja. To dejstvo in ozaveščanje marsikaterega preživninskega zavezanca spodbudita k plačevanju preživnine.


Poslanstvo sklada

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije na eni strani zagotavlja osnovno socialno varnost otrok z uresničevanjem pravice do nadomestila preživnine, na drugi pa je njegova vloga spodbujanje oziroma ohranjanje ter krepitev odgovornosti preživninskega zavezanca, ki ne živi z otrokom, da otroku zagotovi pravico do preživljanja. Vse to prispeva k povečanju socialne varnosti otrok, ki živijo v enoroditeljskih družinah.


Dodatne informacije o nadomestilih preživnine so na voljo na

spletni strani www.srips-rs.si ali

brezplačni telefonski številki 080 14 14.



Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana info@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani