V treh zaporednih tedenskih srečanjih so udeleženci ponovno izkusili, da se tudi na spletu da soustvariti izjemno energijo in povezanost v skupini. Udeleženci so spoznali različne tehnike coachinga, različna orodja, področja, si postavili cilje in šli v akcijo. Skupina se je odlično povezala, si ves čas delavnice ponujala medsebojno podporo. Na delavnici so se oblikovali t.i. »sparring« partnerji (dve povezani osebi, ki si bosta tudi po končani delavnici nudili podporo, se aktivno poslušali, si pomagali in svetovali). Delavnica je bila odlično sprejeta, v nadaljevanju navajamo le nekaj izjav udeleženk, ki so podale soglasje k objavi.

»Odnesle bomo energijo in odprtost, tako predavateljic in članic, udeleženk naših druženj« (Suzana)

»Pri pogumu, da cilje realiziramo, se mi zdi fajn, da si odpustimo, ker jih nismo še realizirali doslej. Pa tudi, da si odpustimo, če jih ne bomo realizirale v rokih. Zelo pomembno se mi zdi še, opaziti, kdaj me kdo posluša in sliši – to se mi zdi zelo pomembno!« (Jana)

»Štiri področja (cilji, orodja, komunikacija, realizacija oz. akcija). Ko sem si postavila cilje in sem jih skomunicirala, je pa čas za akcijo. Ta pogum za akcijo dobim skozi postavljanje ciljev. Pri tem uporabljam vsa orodja, ki sem jih pridobila (kolo življenja, pogajalski model, prioritete, cilji, grow, upravljanje čustev ...) Ugotoviti, kaj me motivira, pogum, odpuščanje – se nam je zdela zelo pomembna stvar – delaš prostor za nove stvari, za korake ... vizualiziram cilj ter nagrade, ko pridem na cilj.« (Mirjana)

»Če je bil osnovni cilj vseh treh delavnic to, da dobimo izkušnjo tega, je bila ponudba res dovolj široka, da lahko vsak najde nekaj zase in na osnovi tega dela naprej. Izkušnja medsebojne podpore je nekaj, o čemer smo prav tako govorile. Že s tem, ko daš stvari ven, se zadeva materializira – in ti ali nekdo drug ali si sam nastaviš ogledalo. Jaz ne rabim stvari tako detajlno povedati drugim, jih pa rabim pojasniti in razjasniti sebi. V bistvu smo delali res kot delavnica vse te stvari. Bila sem že na marsikakih izobraževanjih in smo tam delali na nek tak zaprt način – sicer je vsak naredil svoje, ampak je pri tem ostalo. Tukaj pa je bilo tako, da si moral dati ven srce, pa dušo, pa jetra, pa ledvice ... in če se odločiš, da boš to naredil, je fajn, da to narediš zares. Malo krvavi, malo boli, ampak to je edini način, da se rane počistijo in tudi zacelijo. In glede na ponudbo smo prišli do tega, da res vsak lahko kaj najde zase, ne nekaj, ampak kaj. V bistvu se vsi radi skrijemo za besedami, oblekami ... kar koli najdeš. Zdaj smo ravno v obdobju, ko nosimo maske. A ko maske padejo, ti je malo nerodno. V bistvu mi je zelo fajn, da smo imeli to možnost, da nam je bilo lahko malo nerodno. Pravzaprav nimaš vedno te možnosti. Ko prideš v situacijo, da te nekdo izzove, da bi se bolj odprl, se greš po navadi po principu, kaj bi pa oni radi slišali od mene oz. kako bi se jim jaz rad pokazal, ne pa, kakšni smo v bistvu. Tukaj ste nas res tako globoko pobožali.« (Darja)

»Kar smo se najbolj strinjale, je, kako pomembna je usklajenost ciljev z našimi lastnimi vrednotami. Lahko potegnemo iz tega, kolikor sami sebe sabotiramo – pazi , kaj si želiš, ker se lahko uresniči. Izhajamo torej iz tega, kako globoko se zares poznamo: ali so to res naše ideje, ki smo jih ponotranjili od nekoga drugega, od pomembnih drugih, od vplivov drugih iz naše okolice, ali je to res uspešnost v naših očeh ali je to merilo nekoga drugega. Razpravljali smo o tem, kaj je odličnost – če želiš biti doma še z otroki, potem ne moreš »požreti« vseh knjig in biti na vseh izobraževanjih. Lahko pa pogledamo, kakšna sem bila včeraj in koliko sem danes boljša. To je pa smisel. Ker sosedova trava je vedno bolj zelena. Pa hrana in vse ostalo tudi. Tako da ta usklajenost ciljev in vrednot je bila pomembna pri vseh.

Pri sistemu službe, kjer imamo več deležnikov, se zgodi, da se včasih vsako leto pišejo isti cilji, ker niso nikoli uresničeni. Če že imamo opravičenost za neizpolnjevanje zadanih ciljev, je to za lani zaradi covid situacije, sicer pa ne. Kaj torej naredimo tam, kjer nismo glavni igralci, ampak del sistema? No, pa pridemo spet do sistema vrednot, drugim malo zlesti pod kožo – ne manipulirati – ampak spoštljivo, da razumemo druge. Na srečo smo različni in na ta način lahko izbrišemo sivino in da bo več barve med nami. Vse te tehnike so kot ena orodjarna ali en dober hišniški kovček – pobereš vse, kar potrebuješ in uporabiš, ko potrebuješ. Si pa želimo, da se še kdaj dobimo.« (Vesna)

»V kontekstu ciljev nisem gledala na vrednote; navezati torej cilje na naše vrednote in pa podporna skupina, to mi je bilo zelo pomembno. Materializacija in suport. To se mi zdi zelo pomembno. Da lahko tega našega »budy-ja« kadar koli pokličemo, za razpravo in za podporo.« (Andreja)

»Ogromno smo se naučile in spoznale. Tudi če smo – vsaj jaz – vmes iskale cilje, se mi je utrnila misel: tudi v podjetju iščeš cilje, je to nekaj, kako prideš od točke a do točke b. Doma, ko smo še učiteljice, je to neka premica, daljica, z nekim začetkom in nekim koncem. In to je zelo prazno, zelo pusto. Zdaj, po treh seansah, čudovitih treh druženjih, se mi je okoli te premice tako zarisal en sonček, pa eni pisani ljudje, pa rožice, pa travniki ...se pravi cel nabor tega, o čemer se pogovarjamo, torej kaj vse je še pomembno, pa se tega morda sama še niti nisem zavedala ali pa nisem zavedala. En tak aha trenutek.« (Vanja)

»Kako živeti? Kako biti žive – to je glavna tematika, ki jo bomo odnesle z delavnice. Orodja, ki smo jih spoznale, vrednote, odpuščanje, temperament, vodenje čustev ... to nam bo omogočilo spoznati našo notranjo motivacijo. Dokler krožijo stvari samo znotraj nas, to ne zadostuje, zato moramo potem to materializirati. Narisati, napisati, izdelati ... kakorkoli nam pomagajo te VAK metode ... pri sledenju hotenjem in ciljem je fajn, da imamo podporo. Fajn je imeti skupino, sparring partnerje, s katerimi reflektiramo ta spoznanja. Fajn je, da imamo različna znanja, da reflektiramo, kam gremo in kako. Ta energija, ta flow energije je ves čas z nami; me to potrebujemo. Zavedati pa se moramo upravljanja odnosov z drugimi. Naša hotenja so nekaj, smo pa vedno v nekem sistemu in v bistvu smo spoznale, kako pomembno je znati analizirati druge, razumeti njihove vrednote, način komunikacije ... kako jih nasloviti, da bomo z njimi lahko sklenile dogovor, da bomo me in oni zadovoljni. Zavedati se moramo, da smo vsi drugačni in da razvijemo toleranco do drugih.« (Milena)

Napovednik prihajajočih delavnic Kompetentne Slovenije si lahko ogledate tukaj.

Delavnico sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.