1. junija 2021 smo z uvodnim predavanjem tujega strokovnjaka za agilno vodenje Andrea Provaglio naredili odličen uvod v poletno šolo KOCkreativa. Vloga voditeljev in managerjev se nenehno spreminja. Iz tradicionalnega modela, na katerega smo bili navajeni, se spreminjajo tudi načini dela skupin, ki danes generirajo dodano vrednost podjetij. Andrea Provaglio je s pomočjo primerov prikazal, kako s kreiranjem, podporo in promocijo visoko produktivnih timov, voditelji povečujejo t.i. kolektivno inteligenco teh skupin, z namenom, da posamezniki v skupinah v krajšem času pridejo do boljših rešitev, porazdelita se odgovornost in kontrola, izognemo pa se odločevalskemu lijaku. Na takšen način omogočamo timom/projektom, da se le-ti odzivajo hitreje in so v toku dogajanja. Posledično, na takšen način promoviramo večjo vključenost, avtonomijo in izkustveno timsko učenje.
Vir: Afenbach, Klavdija Novak
Po uvodni delavnici sta drugi modul izvedla Matej Golob in Enej Gradišek, ki sta na podlagi različnih primerov dobrih praks prikazala, da je agilno inoviranje in vitko organiziranje odlična rešitev v nepredvidljivih okoliščinah (v t.i. VUCA svetu). Predstavila sta osnovno idejo vitkega inoviranja – zgradi – izmeri/analiziraj – nauči se/nadgradi. Poudarila sta, da je sama ideja, le ideja. Idejo je potrebno realizirati. Predlagata testiranje samo kritičnih predpostavk (manjši cilji), samo testiranje pa pomeni iti na teren (med svoje uporabnike/deležnike) in jih povprašati o ideji. Pri tem je pomembno, da veliko poslušamo in opazujemo, kaj nam naše stranke sporočajo. Velikokrat se že v tem postopku najde kakšna rešitev. Enej Gradišek je predstavil način Design thinking razmišljanja. Design thinking ni linearni proces, in zasleduje 3 E (empatija, eksperiment, evidenca). Hiter proces design thinkinga so udeleženci izkusili na lastnih primerih v parih. Cilj preigravanja vlog je, da so udeleženci drug drugemu izboljšali, preoblikovali izziv pri delovnem procesu ali na delovnem mestu, in sicer pa naslednjem vrstnem redu: (a) intervju, (b) uvidi, (c) zapiši ključne ugotovitve, (č) opredeli problem vašega partnerja, (d) nariši/skiciraj nekaj načinov rešitev, (e) predstavi svoj odziv, (f) reflektiraj in si ustvari sliko (skica), (g) izdelaj prototip, (h) povratna informacij, (i) nadgradnja prototipa na podlagi povratne informacije.
Nadaljevali smo z agilnim vodenjem, ki sta ga predstavila Matej Golob in Voranc Kutnik. Po Creig Smithu obstaja 40 agilnih metod, trenerja pa sta predstavila eno izmed bolj razširjenih metod, metodo SCRUM. Udeleženci so spoznali temelje sodobne agilnosti, ki so: poudarek na ljudeh, konstantno generiranje vrednosti, psihološka varnost, eksperimentiranje in hitro učenje. Predstavila sta Google raziskavo in ugotovitve kaj oblikuje prave time. V podjetju Google so intervjuvali 180 skupin znotraj svojega podjetja in ugotovili so, da osebne lastnosti ne vplivajo na to, kakšen je tim. Kar so ugotovili je, da na skupinsko dinamiko in posledično uspešnost timov vplivajo naslednji dejavniki; psihološka varnost, zanesljivost članov (vsak naredi, za kar je zadolžen), struktura in jasnost navodil (pričakovanja), namen (zakaj nekaj delamo) ter vpliv dela na cilje podjetja.
Četrti modul Kreativna miselnost ter tehnike za reševanje problemov je izvedla Janja Milič Velkaverh. Udeleženci so na primerih testirali tehniko brainwriting 6 3 5. Na petem modulu Kreativne tehnike za generiranje prebojnih oz. »out of the box« idej pa je Janja Milič Velkaverh predstavila tehnike lateralnega razmišljanja, tehnike pretiravanja in zamenjave objekta in subjekta.
Poletno KOC kreativno šolo smo zaključili z modulom Kreativnost za time s Klavdijo Novak, ki je predstavila Basadurjev inovativni proces, ki ima štiri faze: generiranje (začnem stvari, najdem nove probleme, priložnosti, možnosti), konceptualiziranje (definiram probleme in ideje povezujem), optimiranje (abstraktne ideje spremenim v praktične rešitve) in implementiranje (naredim, zaključim, izvedem). Udeleženci pa so metodo tudi sami preizkusili.
Delavnico sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
